Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 konec tedna odpira svoja vrata. Odpira jih ljubiteljem in ustvarjalcem kulture, a težavam, finančnim zapletom in nečednim poslovnim praksam jih je že prej. V vročem mikrofonu smo iskali odgovore na vprašanja kot so, ali je EPK res zgodba o tem, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja, ali je zgodba kulis, za katerimi se skriva oporečna politika, ali pa je zgodba, ki kljub krizi ne zmanjša svojih programskih apetitov in izsiljuje davkoplačevalski denar? Ali se bo zgodba Evropske prestolnice kulture izkazala kot zgodba kreativnih in kulturnih presežkov, ki ne bodo vidne le v letu EPK-ja, temveč tudi v prihodnje? Kot sta povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in programski direktor EPK Mitja Čander se danes od načrtovanih skoraj 60 milijonov evrov proračunska vrednost vrti okoli 32 milijonov evrov.
Ker se EPK že od začetka zapleta v finančne težave, je bil njen programski direktor tik pred začetkom nekoliko bolj optimističen. ”Likvidnostno stanje Zavoda Maribor se s pomočjo države in Mestne občine Maribor (MOM) ureja, zato lahko mirneje pričakujemo odprtje EPK.” je dejal Čander. Program, ki ga predstavlja EPK, je realen program, ki bo v celoti uresničen. To omogoča tudi poplačan dolg MOM-a, zaradi katerega je Čander ob koncu minulega leta grozil z odstopom.
Ko se je Širca srečala s številkami, vezanimi na projekt EPK-ja, so bile neizmerno večje, kar pomeni okoli 400 milijonov evrov. Dandanes je kriza vplivala v tolikšni meri, da so morali snovalci projekta EPK-ja bistveno znižati programske ambicije in ideje o trajnostnem razvoju, kar status EPK-ja tudi predvideva. EPK po Širčinih besedah ne sme biti zgodba o prestižu in tekmovanju, ali zgodba o tem, kdo si bo na račun EPK-ja sezidal večjo hišo, temveč mora EPK ponuditi odgovore na temeljna vprašanja sedanjega časa in stanja duha v družbi.
Čander je k temu dodal, da je EPK dober namig, ”kako naj o kulturi v prihodnje razmišljamo v smislu kreativnosti in medsebojnega povezovanja”. Širca pa dodaja, da ima naša kultura sicer ima težo, ”ampak je Slovenci zaradi osredotočenosti na temne plati zgodovine ne znamo prepoznati.”
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 konec tedna odpira svoja vrata. Odpira jih ljubiteljem in ustvarjalcem kulture, a težavam, finančnim zapletom in nečednim poslovnim praksam jih je že prej. V vročem mikrofonu smo iskali odgovore na vprašanja kot so, ali je EPK res zgodba o tem, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja, ali je zgodba kulis, za katerimi se skriva oporečna politika, ali pa je zgodba, ki kljub krizi ne zmanjša svojih programskih apetitov in izsiljuje davkoplačevalski denar? Ali se bo zgodba Evropske prestolnice kulture izkazala kot zgodba kreativnih in kulturnih presežkov, ki ne bodo vidne le v letu EPK-ja, temveč tudi v prihodnje? Kot sta povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in programski direktor EPK Mitja Čander se danes od načrtovanih skoraj 60 milijonov evrov proračunska vrednost vrti okoli 32 milijonov evrov.
Ker se EPK že od začetka zapleta v finančne težave, je bil njen programski direktor tik pred začetkom nekoliko bolj optimističen. ”Likvidnostno stanje Zavoda Maribor se s pomočjo države in Mestne občine Maribor (MOM) ureja, zato lahko mirneje pričakujemo odprtje EPK.” je dejal Čander. Program, ki ga predstavlja EPK, je realen program, ki bo v celoti uresničen. To omogoča tudi poplačan dolg MOM-a, zaradi katerega je Čander ob koncu minulega leta grozil z odstopom.
Ko se je Širca srečala s številkami, vezanimi na projekt EPK-ja, so bile neizmerno večje, kar pomeni okoli 400 milijonov evrov. Dandanes je kriza vplivala v tolikšni meri, da so morali snovalci projekta EPK-ja bistveno znižati programske ambicije in ideje o trajnostnem razvoju, kar status EPK-ja tudi predvideva. EPK po Širčinih besedah ne sme biti zgodba o prestižu in tekmovanju, ali zgodba o tem, kdo si bo na račun EPK-ja sezidal večjo hišo, temveč mora EPK ponuditi odgovore na temeljna vprašanja sedanjega časa in stanja duha v družbi.
Čander je k temu dodal, da je EPK dober namig, ”kako naj o kulturi v prihodnje razmišljamo v smislu kreativnosti in medsebojnega povezovanja”. Širca pa dodaja, da ima naša kultura sicer ima težo, ”ampak je Slovenci zaradi osredotočenosti na temne plati zgodovine ne znamo prepoznati.”
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov