Evropska prestolnica kulture (EPK) 2012 konec tedna odpira svoja vrata. Odpira jih ljubiteljem in ustvarjalcem kulture, a težavam, finančnim zapletom in nečednim poslovnim praksam jih je že prej. V vročem mikrofonu smo iskali odgovore na vprašanja kot so, ali je EPK res zgodba o tem, kako naj si določene socialne mreže prilastijo čim več denarja, ali je zgodba kulis, za katerimi se skriva oporečna politika, ali pa je zgodba, ki kljub krizi ne zmanjša svojih programskih apetitov in izsiljuje davkoplačevalski denar? Ali se bo zgodba Evropske prestolnice kulture izkazala kot zgodba kreativnih in kulturnih presežkov, ki ne bodo vidne le v letu EPK-ja, temveč tudi v prihodnje? Kot sta povedala nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca in programski direktor EPK Mitja Čander se danes od načrtovanih skoraj 60 milijonov evrov proračunska vrednost vrti okoli 32 milijonov evrov.

Ker se EPK  že od začetka zapleta v finančne težave, je bil njen programski direktor tik pred začetkom nekoliko bolj optimističen. ”Likvidnostno stanje Zavoda Maribor se s pomočjo države in Mestne občine Maribor (MOM) ureja, zato lahko mirneje pričakujemo odprtje EPK.” je dejal Čander. Program, ki ga predstavlja EPK, je realen program, ki bo v celoti uresničen. To omogoča tudi poplačan dolg MOM-a, zaradi katerega je Čander ob koncu minulega leta grozil z odstopom.

Ko se je Širca srečala s številkami, vezanimi na projekt EPK-ja, so bile neizmerno večje, kar pomeni okoli 400 milijonov evrov. Dandanes je kriza vplivala v tolikšni meri, da so morali snovalci projekta EPK-ja bistveno znižati programske ambicije in ideje o trajnostnem razvoju, kar status EPK-ja tudi predvideva. EPK po Širčinih besedah ne sme biti zgodba o prestižu in tekmovanju, ali zgodba o tem, kdo si bo na račun EPK-ja sezidal večjo hišo, temveč mora EPK ponuditi odgovore na temeljna vprašanja sedanjega časa in stanja duha v družbi.

Čander je k temu dodal, da je EPK dober namig, ”kako naj o kulturi v prihodnje razmišljamo v smislu kreativnosti in medsebojnega povezovanja”. Širca pa dodaja, da ima naša kultura sicer ima težo, ”ampak je Slovenci zaradi osredotočenosti na temne plati zgodovine  ne znamo prepoznati.”