Veterinarski inšpektorji so na različnih koncih Slovenije v krmi in mleku našli rakotvorni strup aflatoksin. Nekaterim kmetijam so začasno prepovedali oddajo mleka, poraja pa se vprašanje, zakaj so na prisotnost nevarne snovi v slovenskem mleku prvi opozorili šele tuji strokovnjaki. Pred meseci so odmevali tudi rezultati o slabi kakovosti svežega mleka iz mlekomatov. Lahko verjamemo strokovnjakom, da pijemo zdravo mleko?

Zgodba z aflatoksinom se je začela pred tedni. V italijanski mlekarni so v mleku, ki ga zanje dobavlja kmet iz okolice Bleda, našli nevarni strup. To je bil alarm tudi za slovenske  veterinarske inšpektorje, tako da so poostrili nadzor in kmalu res našli aflatoksin tudi pri nas.

“Tudi če nas italijanski kolegi ne bi obvestili bi naš sistem nadzora zagotovo kmalu odkrili sledi aflatoksina. Menim, da veterinarska inšpekcija v okviru danih možnosti dela zelo dobro,” pravi direktorica Veterinarske uprave RS dr. Vida Čadonič Špelič.

Pa vendarle, o sistemu nadzora vsaj nekoliko dvomijo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Sicer diplomatsko, a vendarle pozivajo k pogostejšemu in ostrejšemu nadzoru. Ciril Smrkolj, predsednik KGZS: “Nadzorni sistemi morajo resno funkcionirati, saj gre za varnost potrošnikov. Primeri okužb kažejo, da je v sistemu “od vil do vilic” nekdo opustil ustrezen nadzor.”

Pred nekaj meseci je odmevala analiza vzorcev mleka iz mlekomatov, ki jo je izvedla Zveza potrošnikov Slovenije. Rezultati so pokazali, da je kakovost svežega mleka velikokrat tudi slaba, v treh mlekomatih so odkrili celo bakterijo Listeria. 

Ciril Smrkolj: Primeri okužb kažejo, da je v sistemu od vil do vilic nekdo opustil ustrezen nadzor. #mleko #aflatoksin bit.ly/mlejko

— Val 202 (@Val202) February 10, 2012

Vida Čadonič Špelič pravi, da sicer ceni delo Zveze potrošnikov Slovenije, a da v primeru omenjene analize skrivajo izvide, saj jih na Vursu kljub pozivom niso nikoli videli.

Izpad dohodkov na koroških kmetijah

Kot poroča naša dopisnica Petra Kos, je na Koroškem zdaj odpravljena prepoved prodaje mleka na vseh kmetijah, kmetje so vrnili sporno krmo Zadrugi in se zdaj za vmesni čas oskrbujejo s svojo lastno. Zadruga je od dobaviteljev skupaj kupila 11 ton krme, v dneh, ko je bil ugotovljen aflatoksin, so od kmetov dobili vrnjenih 123 vreč, z zalogo vred je to 5535 kilogramov, kar pomeni, da so dobro polovico kmetje porabili za krmo. Zadruga jim denar vrnila.

Koroški kmetje so proč zlili dobrih 6000 litrov mleka, kar predstavlja dobrih 2000 evrov izgube, strošek za vzorčenje, ki ga ima zadruga je tudi 2000 evrov, seveda pa je škoda za kmete dolgoročna, odjemalci jim ne zaupajo več….

Kako se je krma okužila, ni povsem jasno. Zelo verjetno je bila nepravilno skladiščena, res pa je, da je trgovanje s krmo za tiste z ustreznimi kapacitetami tudi dober posel. Poleti in zgodaj jeseni je zaradi velike ponudbe cena nižja, sredi zime pa se da zanjo iztržiti več, a vprašanje je, ali je krma pri vseh kmetih vedno pravilno skladiščena.

Epilog

Primeri, kot je italijansko opozorilo o najdbi aflatoksina v mleku slovenskega kmeta, so lahko tudi pozitivni, saj spodbudijo poostren nadzor in morda strnjeno vsaj v teoriji še tako dobro zastavljen sistem, ki pa seveda ni in ne more biti 100-odstotno zanesljiv.

Upati je, da je zgodba z aflatoksinom v slovenski krmi in mleku končana, prav tako se seveda nadejamo, da bodo tudi letošnje analize svežega mleka iz mlekomatov pokazale boljšo kakovost, pa ne glede na to, ali jo bo izvajala veterinarska inšpekcija ali kdo drug.