Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Neveljaven email naslov