Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Morda humanitarno pomoč potrebujejo tudi naše banke, a nikakor ne na račun socialno ogroženih državljanov!
Vse več je primerov, ko banke zaradi dolgov in blokiranih računov komitentov zadržujejo ali celo ne izplačajo socialnih transferjev in predvsem humanitarne pomoči različnih organizacij in posameznikov.
“Rekli so mi, ja, je zakon, je pa tudi minus na vašem račun. Denarja vam ne bomo izplačali”
Denarna pomoč, ki omogoča preživetje, naj bi bila izvzeta iz izvršb, toda banke imajo drugačno interpretacijo zakonov! Je res normalno, da država in dobri ljudje najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele na to pa pride na vrsto preživetje? Gre za še eno luknjo v zakonodaji očitno le še na papirju socialne države?
Ko banka zadrži socialno pomoč …
Zgodba Ljubljančanke srednjih let slika žalostno usodo številnih Slovenk in Slovencev, ki so se v gospodarski krizi znašli na robu preživetja. Z možem, ki je bil kot samostojni podjetnik podizvajalec v gradbeniških poslih, sta solidno živela.
Toda v zadnjih mesecih se je njuno življenje sesulo, možu so dolžna številna gradbena podjetja, Ljubljančanka je izgubila službo. Ostali pa so dolgovi.
Poslušalki so denar izplačali šele po posredovanju Centra za socialno delo in humanitarne organizacije, ki sta napisali posebni potrdili.
Obrnili smo se na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, tam pa so nam pojasnili, da pravico do socialne pomoči ureja Zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ta določa, da mora biti upravičencem zagotovljena denarno-socialna pomoč za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje.
Tudi po zakonu o izvršbi in zavarovanju je denarna socialna pomoč, ki posamezniku omogoča preživetje, izvzeta iz izvršbe.
@Val202 Seveda, saj niso Robini Hood-i. Pravi lopovi nimajo razvitega socialnega čuta, hehe
— Ivo Frbežar (@IvoFridolin) March 1, 2012
A na bankah menijo drugače. Iz banke Slovenije sporočajo, da ko komitent v pogodbi privoli, da svoje zapadle terjatve poravna iz sredstev, ki jih ima na svojem računu, banka ni dolžna upoštevati nobenih omejitev.
Komitenti se strinjajo?!
“Komitenti največkrat banki vnaprej podajo svoje soglasje, da lahko banka poravna svoje terjatve do njih iz vseh sredstev, ki jih prejmejo na svoj račun, ne glede na izvor teh sredstev,” pišejo iz Banke Slovenije.
Pravijo tudi, da komitenti bank zmotno pričakujejo, da bodo tudi pri neposrednem pogodbenem odnosu z banko in pri svoji izrecno izjavljeni volji glede načina poplačevanja zapadlih obveznosti zaščiteni z zakonodajo, ki ureja vodenje izvršbe.
“Početje bank je nesprejemljivo”
Nasprotno je odvetnica Nina Zidar Klemenčič prepričan, da je početje bank jnesprejemljivo: “Ljudje naj poiščejo pravno pomoč!”
V dobro državljanov v stiski, države in vseh, ki pomagajo pomoči potrebnim, pozivamo banke in ustrezne institucije, da spoštujejo zakonodajo tudi v praksi, če so že človeški občutki za solidarnost izgubljeni v krvavem kapitalizmu.
Da država in dobri ljudje s socialnimi sredstvi in humanitarno pomočjo najprej pomagajo povrniti dolg državljanov bankam, šele potem pa pride na vrsto preživetje, ni prav. A očitno gre za še eno luknjo v očitno le še na papirju socialne države …
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Neveljaven email naslov