Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
”Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.
Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”
Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.
O upokojevanju v javnem sektorju?
“Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.
Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:
“Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.
V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”
Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”
Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
”Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.
Vabljeni k poslušanju intervjuja!
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
”Pričakoval sem več aktivnosti delodajalcev. Kaj bodo storili za gospodarski razvoj? To ni naloga države,” je dejal finančni minister Janez Šušteršič v Valovem Vročem mikrofonu.
Dodal je, da je prihodnost negotova. ”Treba je narediti tiste prilagoditve, ki smo jih v zadnjih letih morda odlagali, zlasti v javnem sektorju. To gotovo letos ne bo zelo vzpodbudno delovalo na samo gospodarsko rast, tudi ocene tako kažejo. Vendar je to nujna osnova za boljši start v prihodnjem letu.”
Na torkovih pogajanjih s sindikati javnega sektorja bo vlada zagovarjala enaka izhodišča kot prejšnji teden. Kljub temu pamfinančni minister meni, da ima dogovarjanje s sindikati ”svojo vrednost”. Pogajanja s sindikati naj bi tako tekla vse do dne, ko bo državni zbor glasoval o sprejetju rebalansa.
O upokojevanju v javnem sektorju?
“Mi vemo, da je potrebno obseg zaposlenosti v javnem sektorju zmanjšati. Narejene bodo ocene po vseh ministrstvih in organih v sestavi, koliko je morda delovnih mest, ki jih ne potrebujemo nujno. Zlasti zaradi krize. In ko enkrat to oceno narediš, je vendarle upokojevanje tistih, ki izpolnjujejo pogoje, eden mehkejših načinov, da se število zaposlenih zmanjša. Ne gre zato, da bi mi želeli predlagati problem, ampak, da ob zmanjševanju zaposlenih v javnem sektorju razmišljamo o načinih, ki so najlažji, ki najmanj prizadenejo ljudi in upokojevanje je eden takšnih načinov,” je razložil Šušteršič.
Na vprašanje, ali bo zmanjševanje plač najbolj ustvarjalnim znižalo kreativni potencial države, je odgovoril:
“Pri sprejemanju dohodninske zakonodaje predlagamo določeno razbremenitev srednjega razreda, to so ti ljudje, o katerih govorite. Res je tudi, da večina teh ljudi, ki so bolj izobraženi v javnem sektorju vendarle razumejo nujnost teh ukrepov in tudi to, da so bile v preteklosti v zadnjih treh letih prilagoditve na krizo veliko močnejše v zasebnem sektorju. Upamo tudi, to je ena izmed idej, ki bi ji radi sledili, da zdaj, ko znižujemo nivo plač oziroma ga bomo znižali odpremo vendarle nekaj več prostora za to, da v naslednjih letih, morda v letu 2014, začnemo uvajati sistem, v katerem bo več prostora za tiste, ki najbolj delajo.
V preteklih letih so bile prilagoditve točno na področjih, ki najbolj prizadenejo te … se pravi, zamrznila so se napredovanja, ni se več izplačevalo uspešnosti, dodatkov za delo z daljšim časom ali pa za neko bolj uspešno delo, ker za to ni bilo prostora in se je ocenjevalo, da je tam najlažje potegniti zavoro. Mi predlagamo drugačen pristop – znižanje nivoja plače, tudi prilagoditev obsega zaposlenosti, s tem se bo ustvaril nek prostor za boljše nagrajevanje tistih, ki bodo ostali, vendar za to potrebujemo kakšno leto časa.”
Šušteršič kot skrajni ukrep napovedal dvig DDV-ja
Prihodkovna stran ministra Šušteršiča ne skrbi, sploh zato, ker je mogoče v letu ali dveh za večjo učinkovitost veliko pri s pobiranju davkov. In kakšen bi bil po njegovem ukrep v sili? ”Relativno enostaven dvig DDV-ja, vendar gledam na to, kot na skrajno, zasilno zavoro, ki jo lahko potegnemo čez leto, dve, tri.”
Zlato pravilo zapisano v ustavo ima večjo težo
”Zlato pravilo o uravnoteženem proračunu je treba vključiti v ustavo. Če bi ga vključili v nek običajen zakon, ga je vedno možno zelo enostavno spremeniti ali izigrati. Če vlada zaobite kakšen zakon je to bistveno manjši greh kot če ne spoštuje ustave. To ima večjo težo,” je dejal minister Šušteršič. Vključitev v ustavo ima večjo težo, poleg tega bi bil tudi dogovor, ki je potreben za spremembe ustave – dvetretjinska večina v DZ – močan signal mednarodni skupnosti, da se Slovenija loteva korenitih sprememb za uravnoteženje javnih financ.
Vabljeni k poslušanju intervjuja!
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
V javnost je prišel predlog osnutka novega statuta Univerze v Ljubljani, ki je med zaposlenimi na univerzi in študenti dvignil veliko prahu. Kritike letijo predvsem na izenačevanje obsega rednega in izrednega študija, manjšanje možnega števila opravljanj izpita, spremembe pristojnosti in razmerij moči na univerzi in na druge novosti, ki jih uvaja statut. Ker se Univerza v Ljubljani sooča s finančnimi težavami, bi sprememba statuta lahko pomembno vplivala na to, kako bodo bremena varčevanja porazdeljena v prihodnosti. V Vročem mikrofonu smo soočili argumente kritikov in vodstva univerze ter pregledali, kaj predlagane spremembe pomenijo za skoraj 50.000 študentov in 6000 zaposlenih Univerze v Ljubljani.
Z ugotovitvami inšpekcijskega nadzora in prepisom pretepenega petošolca na drugo šolo dogodek na Osnovni šoli Deskle dobiva epilog. Toda zgodba odpira več vprašanj, kot na njih odgovarja. Ravnatelj meni, da bi se desetletnik pogosto lahko preprosto umaknil. Toda strokovnjaki opozarjajo na to, da se ne bi smela umikati žrtev. V oddaji lahko slišite tudi inšpektorja, ki predlaga ravnateljevo razrešitev, in mamo petošolca, ki je na težave opozarjala pravočasno, vendar ni nihče ukrepal. Mladi z drugim ali mešanim etničnim ozadjem so kar dvakrat pogosteje žrtve medvrstniškega nasilja. Bi se sistem moral odzivati drugače?
Na Hrvaškem so se odločili za množičen odpis dolgov socialno najšibkejšim, na podoben odpis se že nekaj mesecev pripravlja tudi Makedonija. Pa pri nas?
Ko je Švicarska centralna banka konec prejšnjega tedna nekoliko nepričakovano odpravila zgornjo mejo vrednosti franka, je njegova vrednost v primerjavi z evrom takoj poskočila za skoraj trideset odstotkov. Kako močno je ta odločitev obremenila slovenska gospodinjstva s krediti v »švicarjih« in ali bi morala ukrepati slovenska država?
Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.
Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.
Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.
V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.
V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.
Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.
Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.
Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?
Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.
Neveljaven email naslov