Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Milena ima izpit že več kot 40 let. Foto: Luka Hvalc
Leta 2030 bo vsak četrti voznik v Sloveniji starejši od 65 let. Po tej starosti se verjetnost, da so vozniki povzročitelji prometnih nesreč, močno povečuje.
Starejši od 85 let so na naših cestah skoraj štirikrat bolj “nevarni” kot mladi vozniki, ugotavljajo statistiki.
“Star sem 88 let in nimam večjih težav, mislim, da vozim varno. Sinovi me le opozarjajo-vozi počasi! Računam, da bom imel vozniški izpit še vsaj leto ali dve,” pripoveduje šofer Bojan iz Ljubljane.
Je pri nas dovolj poskrbljeno za varnost in mobilnost starejših voznikov v prometu?
“Za starejše pomeni voziti avtomobil simbol avtonomnosti. Razmere v prometu so se v zadnjih dvajsetih letih močno spremenile, tako tehnično gledano kot predvsem v smislu gostote prometa. Največ težav zaznavamo pri zavijanju v levo in pri izsiljevanju prednosti,” pravi Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa.
Zato je zelo pomembna preventiva. Dogodka, kjer so starejšim voznikom svetovali o cestno-prometnih predpisih in z njimi tudi praktično spoznavali težave v sodobnem prometu, se je udeležil tudi gospod Bojan Maher, ki bo kmalu dopolnil 88 let.
Nekoliko mlajša je voznica Milena, ki je zelo samokritična.
@Val202 Kdo ve, kdo je bil genij, ki je predlagal vozn. dov. do 80.leta starosti?Koliko nesreč bi lahko prihranili s spremembo teh določil?
— 99%Slovenija (@99Slovenija) April 12, 2012
Večina Slovencev ima veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti. Že v začetku 2013 pa bo v veljavo stopila direktiva Evropske unije, ki določa, da se vozniško dovoljenje po dopolnjenem 70. letu izdaja z veljavnostjo petih let.
Kaj pravi policija?
Najpogostejša kršitev udeležencev v prometu nad 64 let je prekoračitev hitrosti, a ne gre za večje prekoračitve (med 10- 20 km/h). Starejši izstopajo tudi pri neuporabi varnostnega pasu.
Vozniki nad 64 let se bolj počasi in previdno odzivajo na situacije v prometu, verjetno tudi zaradi sprememb pri zaznavanju in reagiranju, a hujših prekrškov ne delajo, sporočajo s policije.
V naši lanski akciji Vozim 202 je sodelovala tudi voznica “veteranka”, Milena Kozamernik iz Ljubljane.
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Milena ima izpit že več kot 40 let. Foto: Luka Hvalc
Leta 2030 bo vsak četrti voznik v Sloveniji starejši od 65 let. Po tej starosti se verjetnost, da so vozniki povzročitelji prometnih nesreč, močno povečuje.
Starejši od 85 let so na naših cestah skoraj štirikrat bolj “nevarni” kot mladi vozniki, ugotavljajo statistiki.
“Star sem 88 let in nimam večjih težav, mislim, da vozim varno. Sinovi me le opozarjajo-vozi počasi! Računam, da bom imel vozniški izpit še vsaj leto ali dve,” pripoveduje šofer Bojan iz Ljubljane.
Je pri nas dovolj poskrbljeno za varnost in mobilnost starejših voznikov v prometu?
“Za starejše pomeni voziti avtomobil simbol avtonomnosti. Razmere v prometu so se v zadnjih dvajsetih letih močno spremenile, tako tehnično gledano kot predvsem v smislu gostote prometa. Največ težav zaznavamo pri zavijanju v levo in pri izsiljevanju prednosti,” pravi Ljubo Zajc, direktor Javne agencije za varnost prometa.
Zato je zelo pomembna preventiva. Dogodka, kjer so starejšim voznikom svetovali o cestno-prometnih predpisih in z njimi tudi praktično spoznavali težave v sodobnem prometu, se je udeležil tudi gospod Bojan Maher, ki bo kmalu dopolnil 88 let.
Nekoliko mlajša je voznica Milena, ki je zelo samokritična.
@Val202 Kdo ve, kdo je bil genij, ki je predlagal vozn. dov. do 80.leta starosti?Koliko nesreč bi lahko prihranili s spremembo teh določil?
— 99%Slovenija (@99Slovenija) April 12, 2012
Večina Slovencev ima veljavno vozniško dovoljenje do 80. leta starosti. Že v začetku 2013 pa bo v veljavo stopila direktiva Evropske unije, ki določa, da se vozniško dovoljenje po dopolnjenem 70. letu izdaja z veljavnostjo petih let.
Kaj pravi policija?
Najpogostejša kršitev udeležencev v prometu nad 64 let je prekoračitev hitrosti, a ne gre za večje prekoračitve (med 10- 20 km/h). Starejši izstopajo tudi pri neuporabi varnostnega pasu.
Vozniki nad 64 let se bolj počasi in previdno odzivajo na situacije v prometu, verjetno tudi zaradi sprememb pri zaznavanju in reagiranju, a hujših prekrškov ne delajo, sporočajo s policije.
V naši lanski akciji Vozim 202 je sodelovala tudi voznica “veteranka”, Milena Kozamernik iz Ljubljane.
Kdo ali kaj lahko Evropo popelje iz krize? In kaj če odgovor na vse ni rast, dodana vrednost in evro? Kot ugotavlja filozof dr. Luka Omladič je bila odlika Evrope vedno to, da je bila v krizi idej: “Takšne krize so porajale nove ideje. Vprašanje pa je, če so ideje dandanes sploh še pomembne.” Renesansa 2.0. Kam nas peljejo misleci in kateri miselni tokovi lahko Evropo peljejo naprej?
Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.
Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.
Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.
Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …
Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?
Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.
Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?
Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?
Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.
Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?
V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.
Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.
Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.
Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.
Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Neveljaven email naslov