Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenski simboli v oglasih – tekma, kdo je bolj slovenski in kdo bolj ščiti slovenske proizvajalce. Aktualni oglaševalski realnosti nekateri pripisujejo globlji pomen in sicer, da se v krizi ljudje zatečemo k domovini. Spet drugi pa vse skupaj razumejo le kot vojno za tržni delež, kjer sredstva in načini niso pomembni.
Dejstvo pa je, da kljub kakovosti, varnosti, tradiciji in okusu (glede na raziskave Mediane) Slovenci hrano najraje kupujemo v modrih diskontih. Tako se zdi, da svoj potni list z državljanstvom odvržemo takoj, ko se znajdemo pred vrati najcenejšega in ne najboljšega soseda.
Andrej Drapal, svetovalec v družbi Consensus, je do brezpogojne ljubezni do domačih izdelkov skeptičen. ”Nihče na tem svetu ni kar tako v prazno za nekaj pripravljen plačati več, kot pa predpostavlja, da je tisto vredno. Ponavljanje, da je to slovensko, na to ne bo nikoli vplivalo.”
Na Mediani od leta 2000 izvajajo regijsko mednarodno licenčno raziskavo, v kateri ugotavljajo nakup in uporabo prek 5.000 različnih izdelkov. Pri prehrambenih soslovenski izdelki kar visoko, neprehrambenih slovenskih izdelkov pa na trgu skoraj ni več.
Mnjam…slovensko! “Smejali smo se Hrvatom, ker so imeli povsod kockice. Pri nas je zdaj podobno.”Janez Damjan #VrociMikrofon
— Val 202 (@Val202) April 17, 2012
“Skoraj polovica vprašanih raje kupuje slovensko. Nadaljnja tretjina potrošnikov odgovarja, da, v kolikor bi bila kakovost slovenskega in tujega blaga izenačeni, bi se raje odločili za slovensko. Drugi fenomen, ki ga opažamo v zadnjih letih, pa je ta, da se delež kupcev v domačih in tujih trgovinah izrazito spreminja. Mercator je v zadnji letih s 40-ih odstotkov rednih kupcev padel na 18 odstotkov. Delež je rahlo padel tudi Tušu, ohranja ga Spar. Rast beležimo le pri tujih blagovnih znamkah, to so Hofer, Lidl in Eurospin. Cena je v zadnje pol leta pri povprečnem slovenskem potrošniku ključnega pomena,” je dejala direktorica inštituta za raziskovanje trga in medijev Media Janja Marolt Božič.
“Na domoljubnost so začeli igrati nepravi akterji”
Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani meni, da so na senzibilnost in domoljubnost začeli igrati ”ne najbolj pravi akterji. To so tisti, ki gospodarstvu neposredno ne bodo prinesli največ(kaj dosti), to so podjetja, ki blago uvažajo. Pred dvema ali tremi leti je začel na nacionalna čustva začel pihati eden izmed globalnih tujih lastnikov diskontov. V kampanji so izpostavili, da ponujajo mleko, pridelano iz slovenskega surovega mleka in predelano v avstrijski mlekarni. Poleg so postavili slovenskega rejca in slovensko zastavo. Tu si je treba naliti čistega vina.”
Ob tem je Marolt Božičeva dejala, da danes ne govorimo več samo o kupcih, ampak tudi o potrošnikih. ”To pa so ljudje, ki vsaj del ali večji del svojih nakupov opravijo nepremišljeno oziroma se ne zavedajo, da so zavedeni z oglaševanjem. Zagotovo je dejstvo, da so trgovci, ki so pri nagovoru potrošnika uporabili domoljubno noto, zagotovo uporabili tudi kak podatek iz raziskave, oziroma so se strateško odločili, da bodo uporabili še zadnje upanje v tem obdobju, da bi dobili svoje potrošnike. Upam si trditi, da so vsi trgovci, ki so spretno nagovarjali k slovenskosti in spodbujali domoljubna čustva, ravnali načrtno, z željo po večjem uspehu in pridobivanju večjega tržnega deleža ali vsaj zagotavljanju obstoječega.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Slovenski simboli v oglasih – tekma, kdo je bolj slovenski in kdo bolj ščiti slovenske proizvajalce. Aktualni oglaševalski realnosti nekateri pripisujejo globlji pomen in sicer, da se v krizi ljudje zatečemo k domovini. Spet drugi pa vse skupaj razumejo le kot vojno za tržni delež, kjer sredstva in načini niso pomembni.
Dejstvo pa je, da kljub kakovosti, varnosti, tradiciji in okusu (glede na raziskave Mediane) Slovenci hrano najraje kupujemo v modrih diskontih. Tako se zdi, da svoj potni list z državljanstvom odvržemo takoj, ko se znajdemo pred vrati najcenejšega in ne najboljšega soseda.
Andrej Drapal, svetovalec v družbi Consensus, je do brezpogojne ljubezni do domačih izdelkov skeptičen. ”Nihče na tem svetu ni kar tako v prazno za nekaj pripravljen plačati več, kot pa predpostavlja, da je tisto vredno. Ponavljanje, da je to slovensko, na to ne bo nikoli vplivalo.”
Na Mediani od leta 2000 izvajajo regijsko mednarodno licenčno raziskavo, v kateri ugotavljajo nakup in uporabo prek 5.000 različnih izdelkov. Pri prehrambenih soslovenski izdelki kar visoko, neprehrambenih slovenskih izdelkov pa na trgu skoraj ni več.
Mnjam…slovensko! “Smejali smo se Hrvatom, ker so imeli povsod kockice. Pri nas je zdaj podobno.”Janez Damjan #VrociMikrofon
— Val 202 (@Val202) April 17, 2012
“Skoraj polovica vprašanih raje kupuje slovensko. Nadaljnja tretjina potrošnikov odgovarja, da, v kolikor bi bila kakovost slovenskega in tujega blaga izenačeni, bi se raje odločili za slovensko. Drugi fenomen, ki ga opažamo v zadnjih letih, pa je ta, da se delež kupcev v domačih in tujih trgovinah izrazito spreminja. Mercator je v zadnji letih s 40-ih odstotkov rednih kupcev padel na 18 odstotkov. Delež je rahlo padel tudi Tušu, ohranja ga Spar. Rast beležimo le pri tujih blagovnih znamkah, to so Hofer, Lidl in Eurospin. Cena je v zadnje pol leta pri povprečnem slovenskem potrošniku ključnega pomena,” je dejala direktorica inštituta za raziskovanje trga in medijev Media Janja Marolt Božič.
“Na domoljubnost so začeli igrati nepravi akterji”
Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete v Ljubljani meni, da so na senzibilnost in domoljubnost začeli igrati ”ne najbolj pravi akterji. To so tisti, ki gospodarstvu neposredno ne bodo prinesli največ(kaj dosti), to so podjetja, ki blago uvažajo. Pred dvema ali tremi leti je začel na nacionalna čustva začel pihati eden izmed globalnih tujih lastnikov diskontov. V kampanji so izpostavili, da ponujajo mleko, pridelano iz slovenskega surovega mleka in predelano v avstrijski mlekarni. Poleg so postavili slovenskega rejca in slovensko zastavo. Tu si je treba naliti čistega vina.”
Ob tem je Marolt Božičeva dejala, da danes ne govorimo več samo o kupcih, ampak tudi o potrošnikih. ”To pa so ljudje, ki vsaj del ali večji del svojih nakupov opravijo nepremišljeno oziroma se ne zavedajo, da so zavedeni z oglaševanjem. Zagotovo je dejstvo, da so trgovci, ki so pri nagovoru potrošnika uporabili domoljubno noto, zagotovo uporabili tudi kak podatek iz raziskave, oziroma so se strateško odločili, da bodo uporabili še zadnje upanje v tem obdobju, da bi dobili svoje potrošnike. Upam si trditi, da so vsi trgovci, ki so spretno nagovarjali k slovenskosti in spodbujali domoljubna čustva, ravnali načrtno, z željo po večjem uspehu in pridobivanju večjega tržnega deleža ali vsaj zagotavljanju obstoječega.”
Letalski prevoz je zadnja leta poceni in tako dostopnejši. Projekcije kažejo, da bo zračni promet vse gostejši, tudi v prihodnje bodo zamude, morda jih bo še več. Ne glede na rast in razvoj, infrastruktura številu letal in potnikov ne sledi. Zamude, tudi odpovedi letov se dogajajo vsem letalskim prevoznikom, a vendarle zadnje mesece imajo potniki Adrie Airways, na katerega smo Slovenci še posebej vezani, velike težave, ki nekoliko izstopajo. O razmerah v letalskem prometu, tudi o njegovi prihodnosti, predvsem pa o Adrii Airways je v Vročem mikrofonu odgovore iskala Tatjana Pirc.
Po desetletjih zelo raznoliko urejenega dispečerskega sistema za nujno pomoč v Sloveniji zlagoma prehajamo na sodoben, poenoten sistem, ki bo za vso državo voden iz le dveh centrov: ljubljanskega in mariborskega. Slednji je pred dnevi že začel delovati v Mariboru. Kakšne so prve izkušnje, kaj se bo z novim sistemom spremenilo za tiste, ki pomoč potrebujejo in kaj za reševalce, bo v Vročem mikrofonu pojasnil vodja Dispečerske službe zdravstva UKC LJ Ljubljana Andrej Fink, ki bo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.
Medvladni podnebni forum je objavil najpomembnejše podnebno poročilo do zdaj. Do leta 2030 bomo morali globalne emisije CO2 prepoloviti, porabo premoga bomo morali zmanjšati vsaj za dve tretjini, porabo nafte za 37 odstotkov. Če se želimo izogniti najhujšemu scenariju, bodo nujne hitre in premišljene spremembe. Bodo vodilni svetovni znanstveniki uspeli strezniti politike, tudi slovenske? Bomo prekinili škodljive prakse preteklih let? Vroči mikrofon je pripravil Gorazd Rečnik.
Kaj preostane odgovornemu in etičnemu oglaševalcu, ko ugotovi, da so njegovi oglasi na spletnih straneh umeščeni v slabo družbo, ob nedostojne, nesprejemljive, nestrpne, žaljive ali sovražne vsebine? O tem so s Tatjano Pirc govorili strokovnjaki za medije, oglaševanje in tržno komuniciranje: dr. Milena Fornazarič, dr. Tanja Kamin in dr. Marko Milosavljevič.
18. novembra bodo lokalne volitve. Kandidatke in kandidati so že v nizkem startu, nas pa je zanimalo, v kakšni kondiciji so slovenske občine.
Hrvaški domovi za upokojence že nekaj časa veljaj za resno alternativo namestitvi slovenskih starostnikov v domačih domovih za upokojence. Najdemo jih vzdolž celotne meje z južno sosedo, zakaj so zanimivi za slovenske stanovalce pa je hitro jasno. Kaj nižja cena pomeni za kakovost storitve? Katere pravice stanovalcem ne pripadajo in kakšna so morebitna doplačila? Vroči mikrofon o razmerah v hrvaških domovih za starejše, ki so vedno pogostejši izbor slovenskih starostnikov.
Sovražnega govora je vsak dan več, a zakaj se v Sloveniji najhujših primerov kazensko skoraj ne preganja? Na to vprašanje odgovarjajo generalni državni tožilec Drago Šketa, dr. Neža Kogovšek Šalamon, direktorica Mirovnega inštituta, in Andrej Motl, koordinator prijavne točke Spletno oko. Oddajo je pripravila Tatjana Pirc.
Se prevozniki prilagajajo potrebam potnikov, sledijo ponudniki komercialnih prevozov povečanim turističnim tokovom? O izzivih javnega avtobusnega prometa, skrbi za čistejše okolje, novih koncesijah in o tem, kakšne strateške odločitve bi morali sprejeti, da bi bil javni prevoz prva izbira. Odgovori: mag. Sandi Brataševec, glavni izvršni direktor Nomago, in Robert Sever, direktor Združenja za promet, GZS.
Češka še vedno velja za perspektivno državo, predvsem gospodarski kazalci so zelo pozitivni, imajo celo najnižjo stopnjo brezposelnosti v Evropski uniji. Po žametni revoluciji leta 1989 in razcepitvi s Slovaško, se je Češka hitro razvijala. Kakšno so trenutne razmere na področju gospodarstva, politike, kulture, kakšna je njena vloga v EU, kako je z vezmi s Slovenijo, kaj se lahko dobrega naučimo od Čehov in kje ne smemo ponoviti njihovih napak.
Več kot leto dni smo v oddajah na Valu 202 opozarjali na problematičnost spreminjanja zakonodaje, ki naj bi prebivalce kar se da varovala pred hrupom. Na zdravstvene posledice izpostavljenosti hrupu vse glasneje opozarja Svetovna zdravstvena organizacija WHO in tudi evropska zakonodaja stremi k vse večjim omejitvam hrupa ter spodbuja zniževanje obremenjenosti z njim in to s številnimi ukrepi. A slovenska zakonodaja gre v drugo smer. Čeprav smo v preteklosti obvladovanje hrupa – vsaj na zakonski ravni – imeli urejeno precej strožje kot številne evropske države in čeprav evropska zakonodaja v ničemer ne zahteva, da sprejete standarde znižujemo na račun zdravja državljanov, je vlada v odhodu minuli teden storila prav to.
Zapornice in zaporniki se pripravljajo na prostost in na vračanje v družbo od prvega dne, ko pridejo v zapor. Delo, obravnave, izobraževanje, aktivnosti, ki jih imajo obsojenci med prestajanjem kazni, so del priprave na življenje po odpustu.
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Že takoj ob začetku motoristične sezone smo bili priča tragičnim dogodkom. Najpogostejši vzroki za nesreče med motoristi so neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti in nepravilno prehitevanje. V statistiki vseh prometnih nesreč pa najpogostejši dejavnik ostaja alkohol, ki je krivec za vsako tretjo nezgodo s smrtnim izidom. V tem tednu se je pričela nacionalna preventivna akcija – "Alkohol, droge in druge psiho–aktivne snovi v prometu", ki želi jasno sporočiti, da opojne substance nikakor ne sodijo v promet.
Trajnostni razvoj, vzdržno gospodarstvo, človekove pravice, demokracija, zdravje, socialna varnost, kultura, to so le nekatera ključna področja, o katerih bi se morali pogovarjati pred volitvami. In po volitvah! A za vsebino ni časa, vrtimo se predvsem okrog tega, kdo ne sme zmagati in proti komu je treba glasovati. Raziskovalec javnega mnenja Andraž Zorko in aktivni državljan Andrej Gnezda iz Umanotere o tem, zakaj je predvolilni boj poln praznega.
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
Neveljaven email naslov