Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


27.08.2019

Kaj danes gradimo in kako to vpliva na življenje v naših mestih

Če pogledamo sezname največjih gradenj v prestolnici in drugih slovenskih mestih, lahko hitro prepoznamo vzorec – večinoma se gradijo stanovanjski objekti srednjega in visokega cenovnega razreda, hoteli ter nakupovalna središča. Kako bodo novogradnje vplivale na kakovost življenja v mestih, so to res tisti gradbeni projekti, ki jih kot družba najbolj potrebujemo? Kako take gradnje vplivajo na življenjsko tkivo mesta, kako spreminjajo strukturo prebivalstva v posameznih četrtih in kaj bo ostalo za njimi, ko jih kot družba ne bomo več potrebovali? Kakšno je “življenje po smrti” nasedlih investicij v nakupovalna središča? Zakaj nekaterih “urbanih škrbin” ne zapolnimo po cela desetletja in zakaj veliki državotvorni projekti ostajajo na papirju? Gosti: raziskovalka arhitekture in urbanizma Kristina Dešman, podžupan MOL prof. Janez Koželj, direktor Inštituta za politike prostora Marko Peterlin Foto: Bobo


20.08.2019

Mediji so zakon

Kakšna je prihodnost medijev? Kaj bo s preiskovalnim novinarstvom? Kako bodo preživeli manjši, neodvisni in neprofitni mediji? 


13.08.2019

Algoritmi, roboti in Greta Thunberg

Izgorelost, ekologija, algoritmi. Sodobni človek ima veliko razlogov za zaskrbljenost. Kako se lahko rešimo, zakaj je vredno ohraniti upanje, komu sploh še verjeti? O sedanjosti in prihodnosti so na Valu 202 v preteklih mesecih razmišljali tudi filozofinja Renata Salecl, robotičarka Maša Jazbec in filozof Slavoj Žižek. Strnili smo povzetke njihovih misli. Avtorja: Luka Hvalc in Gašper Andrinek


06.08.2019

Denarna pomoč ni dovolj, poskrbeti je treba, da pride na pravi naslov

Gospodarsko razvite države sveta, tudi Slovenija, veliko sredstev namenjajo mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. Z denarjem skušajo pomagati revnim državam. Sicer plemenita dejanja pa so v praksi vse prevečkrat podrejena netransparentni porabi sredstev. Kako spremeniti nespodbudne trende, so razpravljali na mednarodni konferenci Eurodad, ki je junija potekala v Ljubljani. Ko govorimo o pomoči iz majhnih držav, kot je Slovenija, vse prevečkrat prevlada občutek, da je denar, namenjen državam v razvoju, le kapljica v morje.


30.07.2019

Kako nam bodo čedalje pogostejši vročinski valovi krojili življenje?

Tako imenovani mega vročinski valovi, ki so bili nekdaj sila redki, se bodo po napovedih meteorologov do leta 2050 podvojili. Kako nam bodo krojili življenje v prihodnje in zakaj postajajo vse bolj tudi javnozdravstveni problem? Pojasnjuje klimatolog Gregor Vertačnik.


23.07.2019

Turisti, pojdite domov

Pred svetovnim, evropskim in slovenskim turizmom je veliko izzivov, eden izmed njih je tudi čezmerni ali pretirani turizem, razlaga dr. Tanja Mihalič z ekonomske fakultete. Nezadovoljstvo turistov in domačinov zaradi pretirano visokih cen v poletni sezoni pa opisuje Toni Turčinov, župan hrvaške občine Murter-Kornati. Pred kratkim je o tem na Facebooku objavil zapis, ki je odmeval daleč naokrog.


17.07.2019

Miti o alkoholu

Tvegano pije kar 43 odstotkov prebivalcev. Zaradi alkohola letno umre 2050 ljudi. Zdravstveni stroški znašajo 147 milijonov evrov, ki, če jim prištejemo še oceno drugih stroškov, kot so prometne nesreče, nasilje v družini in kriminalna dejanja, narastejo kar na 228 milijonov evrov. To je veliko manj od 103 milijonov, ki jih letno dobimo s trošarinami od alkohola. V naši kulturi si pogosto zakrivamo oči pred posledicami pitja alkohola, pri čemer si pomagamo tudi z različnimi miti o alkoholu. Nekateri tako verjamejo, da žganje pozdravi prehlad, da pitje piva koristi pri dojenju, ali da za slabokrvnost pomaga rdeče vino.


16.07.2019

Mešanje kart na evropskem parketu

Glavna tema plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta bo glasovanje o potrditvi kandidatke za predsednico Evropske komisije – Ursule von der Layen. Kako se mešajo karte slaba dva meseca po evropskih volitvah, kaj bi (ne)izvolitev pomenila za Slovenijo ter njene interese in kateri so prednostni izzivi, ki čakajo evropske institucije v novem mandatu?


09.07.2019

Poletna šola EF v Ljubljani, stičišče vzhoda in zahoda

Če na fakulteti sredi julija zavlada vrvež, če na hodnikih slišimo najrazličnejše jezike, v predavalnicah pa začutimo kombinacijo sproščenega, prijateljskega ozračja in študijske vneme, so to prva prepoznavna znamenja poletne šole. Kako je poletna šola ekonomske fakultete v Ljubljani postala ena največjih in najzanimivejših v Evropi, stičišče vzhoda in zahoda, pomemben akademski, gospodarski, kulturni, družbeni in družabni dogodek? Ob dvanajstih na ekonomski fakulteti v Ljubljani.


02.07.2019

Plastika naša vsakdanja

Po svetu vsako minuto kupimo milijon plastenk, v štirih minutah z njimi napolnimo veliko dvorano Postojnske jame ali pa vsako leto proizvedemo pet tisoč milijard plastičnih vrečk, če bi jih položili drugo zraven druge, bi sedemkrat obkrožili svet. V svetu vsak dan uporabimo pol milijona slamic. Ljudje smo postali odvisni od plastike – sploh tiste za enkratno uporabo, ki skupaj z ribiškimi odpadki prispeva h kar 80 % vseh odpadkov v oceanih. Zaradi skrb vzbujajočih podatkov, kako zelo se je plastika zažrla v naš ekosistem, so Ekologi brez meja lani zagnali raziskovalni projekt Plastika naša vsakdanja. Kakšno je stanje ravnanja s plastiko v Sloveniji, kakšna je naša košarica dobrin in kdo so “velikih plastičnih pet” – z Jako Kranjcem iz društva Ekologi brez meja, dr. Andrejem Kržanom s Kemijskega inštituta ter Saro Neubauer, ki je posnela dokumentarec Cena plastike. Pripravila: Maja Stepančič


18.06.2019

Ogledalo podnebnega semaforja

Slovenija se je kot članica Evropske unije obvezala, da bo sledila zavezam Pariškega sporazuma in z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov zadržala rast globalne temperature pod dvema stopinjama Celzija. Kako kažejo projekcije in kakšne luči svetijo na lokalnih podnebnih semaforjih ter kako lahko Slovenija s svojimi ukrepi vpliva na globalni ravni?


11.06.2019

Tovarne prihodnosti: Pametne, a ne brez človeka

Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje? Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).


04.06.2019

Kdo se resnično boji cepiv

Cepiva so postala žrtev svojega lastnega uspeha. Ko nalezljivih bolezni ne vidimo več na cesti, mislimo, da smo jih izkoreninili, pravi dr. Andrea Grignolio, profesor zgodovine medicine in bioetike na italijanski univerzi San Raffaele v Milanu, čeprav se nalezljive bolezni v nižji precepljenosti populacije spet pojavijo. Zakaj je torej kljub velikemu uspehu cepiv v zadnjih letih vse več odpora do njih, kakšni so ideološki, nevrokognitivni in evolucijski pogledi na odnos do cepljenja, kdo so naturalisti in zakaj morajo zdravniki in zdravstveni delavci svojo komunikacijo ponesti zunaj ambulant na splet in družabna omrežja, povesta dr. Andrea Grignolio in pediater ter imunolog dr. Marko Pokorn s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja na UKC Ljubljana.


28.05.2019

Boštjan Gorjup

Združenje Manager ob 30. obletnici poudarja spreminjajočo se vlogo menedžmenta, potrebne kompetence in doseganje dobrih rezultatov na pravi način. Z Boštjanom Gorjupom, direktorjem podjetja BSH - Hišni aparati, smo govorili tudi o veščinah in poklicih prihodnosti, soočanju z demografsko sliko ter kadrovskih in plačnih izzivih slovenskega gospodarstva.


21.05.2019

GDPR – leto pozneje

Se je evforija potrjevanja elektronskih sporočil unesla? Smo se z ukrepi usmerili v resnične probleme? So interpretacijo ugrabili tisti, ki z razlaganjem GDPR služijo? Odgovarjata Nina Koželj in Peter Pavlin z Ministrstva za pravosodje.


14.05.2019

Po labirintih Evropskega parlamenta

O delu poslank in poslancev, nezaupanju do politike in politikov, pa tudi o potratnem potujočem cirkusu Bruselj – Strasbourg v pogovoru z evroposlancem Ivom Vajglom.


07.05.2019

Slavoj Žižek in Srećko Horvat: Pod nebesi je velik nered

Slavoj Žižek je teden dni po "debati stoletja" gostoval v hrvaški prestolnici v Filozofskem teatru pri hrvaškem filozofu Srećku Horvatu. Skupaj sta poskušala priti do dna vprašanju, kaj nam prinaša trenutni nered političnih razmer v povezavi s podnebnimi spremembami in tehnološkim razvojem. Tam je bil tudi Gašper Andrinek.


16.04.2019

Rezultati in izzivi evropske zunanje politike

Mandat Evropskega parlamenta in komisije so zaznamovale številne notranje, gospodarske, migrantske in zunanje politične krize. Za zadnje še posebej velja, da se jih drži stereotip o tem, da Evropska unija ni enotna v tem, kako jih reševati. Kakšni so rezultati in izzivi evropske zunanje politike?


09.04.2019

Slovenska knjiga: butična dejavnost ali družbena teža?

Slovenska knjiga jutri: ali bo in kakšna bo? Bo postala butična dejavnost ali bo imela družbeno težo? Nekoč bogata društvena dejavnost, ki ji danes člani niso več kos? Ne gre za konec ali katastrofo, dogaja se nekaj prelomnega in morda je to priložnost za nove zgodbe, pravita gosta. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo RS, in Mitja Čander, direktor založbe Beletrina.


02.04.2019

Demografija in demagogija

Leta 2060 bo skoraj tretjina prebivalstva v Sloveniji stara več kot 65 let. Zaradi starajoče se družbe in prenizke rodnosti se vse pogosteje govori o demografski politiki. Z doktorico Marino Lukšič Hacin, predstojnico Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije na ZRC SAZU, in z Goranom Lukićem, ki vodi Delavsko svetovalnico o ukrepih, demografiji, pa tudi o demagogiji, ki je prisotna v razpravah o rojevanju in priseljevanju.


Stran 21 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov