Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


14.03.2017

Javnost je naš zaveznik

Poraba javnega denarja bi bila lahko bolj premišljena. Javnemu mnenju o preplačanih storitvah, previsokih zaslužkih javnih uslužbencev, nesmotrni porabi v občinah in težavah pri črpanju evropskih sredstev pritrjujejo tudi revizije računskega sodišča. Ali porabniki javnega denarja nimajo dovolj znanja, so predpisi preveč zapleteni, vodi nekatere pohlep ali polnjenje žepov političnih prijateljev? Na vprašanja je v Vročem mikrofonu odgovarjal Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča.


07.03.2017

Namesto rož enako plačilo

Ženske so na splošno bolj izobražene od moških. Kljub temu zaslužijo manj kot moški in so bolj izpostavljene tveganju revščine. Ob tem so vse pogostejši napadi na temeljne pravice žensk in poskusi retradicionalizacije družbe. Kako se upreti tem napadom, govorimo s sociologinjo dr. Milico Antić Gaber.


28.02.2017

Pred začetkom prodaje je treba kupca preveriti

Pogovor z Marjanom Mačkoškom, predsednikom GZS o ugledu slovenskega gospodarstva, aktualnih razmerah in ključnih temah, ki bodo gospodarstvenike zaposlovale v 2017.


21.02.2017

Mestni in občinski redarji postajajo policisti

Prejšnji teden je Državni zbor sprejel predlagane spremembe Zakona o občinskem redarstvu – to je bilo po 10 letih od prvega krovnega zakona nujno, saj se je v tem obdobju spremenili številni zakoni in predpisi, ki vplivajo tudi na delovanje redarske službe. Redarji so v teh 10 letih dobivali nove in nove zadolžitve in pooblastila - sprva komunalni nadzorniki so začeli urejati mirujoči promet, pred leti so dobili dodatne zadolžitve pri tekočem prometu in prometnih prekrških, zadolžitve s področja javnega reda in miru in tako naprej. V novem zakonu o občinskem redarstvu se med drugim spreminjajo pogoji za uporabo telesne sile in plinskega razpršilca, spreminja se način ugotavljanja identitete, uvaja vodenje evidence o uporabi prisilnih sredstev in podobno, zaradi česar mnogi ugotavljajo, da občinski redarji postajajo nekakšni občinski ali mestni policisti.


14.02.2017

Delavci, ujeti v trikotnik z agencijami in podjetji

Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?


31.01.2017

Evropa, kje si (in kam greš)?

Zdi se, da v Evropi ne delujejo več niti procesi, ki so doslej na videz delovali same od sebe. Začeli smo se prepirati o tem, kdo bolj ignorira evropska pravila, podpisane mednarodne konvencije, sporazume in sodišča, hkrati pa države EU iščejo pravne podlage, kako ta ista pravila obiti ali si jih vsaj ugodno prilagoditi. V kar nekaj tovrstnih postopkov se je v zadnjem času zapletla tudi Slovenija, naj gre za ignoriranje opozoril Sveta Evrope glede Zakona o tujcih, spor s Komisijo in Hrvaško glede terana, do zapletov s prodajo Cimosa in NLB. Govori Dragan Barbutovski.


24.01.2017

Lov na kršitelje

Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.


17.01.2017

Bitko s časom vsako leto izgubi 10 ljudi

Življenje več kot 180 bolnikov je odvisno od pravočasne presaditve organa, ki jim lahko reši življenje. Približno 10 bolnikov vsako leto tega trenutka ne dočaka, tudi zato, ker se za darovanje v času življenje uradno izreče premalo ljudi ali pa takega odvzema ne dovolijo svojci.


10.01.2017

Ob polovici mandata evropskih poslancev

Z evropskimi poslanci iz Slovenije o pozitivnih dosežkih mandata in izzivih, ki jih čakajo do konca leta 2019


03.01.2017

Je bilo 2016 dobro ali slabo leto?

Tanja Starič in Tomaž Celestina, naša radijska kolega z aktualno politične redakcije sta nam pomagala prečesati leto 2016 – s škiljenjem tudi v 2017.


20.12.2016

Znanje slovenskih šolarjev

Pred koncem leta so nas razveselili odlični rezultati slovenskih šolarjev na področju naravoslovne, matematične in bralne pismenosti v mednarodnih raziskavah znanja TIMSS in PISA. Zlasti je razveseljiv njihov napredek na področju bralne pismenosti, saj je bila ta pismenost v prejšnjih dveh raziskavah PISA 2009 in 2012 prepoznana kot šibkejše področje znanja in spretnosti naših šolarjev.


13.12.2016

Zapleti s prepisi delnic na račune pri borznih hišah

Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.


06.12.2016

Janis Varufakis: Smo le okraski na evropski jelki

Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.


29.11.2016

Ministrstvo za kulturo ali proti kulturi?

Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.


22.11.2016

Bravo, novinarji!

Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.


15.11.2016

Poplavna (ne)varnost

Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.


08.11.2016

Amerika na dan volitev

Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?


25.10.2016

Ali poslanci res razumejo, o čem odločajo?

Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.


18.10.2016

Babar Baloch, govornik UNHCR za Srednjo Evropo

Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.


11.10.2016

Brezdomci

Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".


Stran 26 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov