Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


Vroči mikrofon

1273 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Bodo vladni ukrepi Slovenijo res spremenili v cvetoče gospodarstvo?

24.04.2012


Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič ni navdušen nad ‘mehčanjem’ vladnih ukrepov:  “Skrbi nas, ker vlada popušča javnemu sektorju, reže pa gospodarstvu.” Še vedno je prepričan, da bi Slovenija lahko z uresničevanjem napovedanih ukrepov postala cvetoče gospodarstvo, vendar v naslednjih treh letih ni mogoče pričakovati rasti: “Cilje bi dosegli,  če bi bili ti ukrepi celoviti, če bi temeljili na zdravi kmečki logiki, da lahko porabiš, kolikor ustvariš, da poseješ toliko, kot želiš jeseni požeti … “.

Samo Hribar Milič je še prepričan, da so javna naročila, pri katerih zmaguje najcenejši ponudnik, vzrok plačilne nediscipline v Sloveniji.

O neuspešnih protikriznih ukrepih prejšnje vlade

Kako to, da so bili ukrepi prejšnje vlade, s katerimi je želela ublažiti posledice krize, neuspešni, gospodarstvo je v tem obdobju dobilo precej finančnih injekcij? Samo Hribar Milič: “Šlo je za socialno-razvojno paradigmo, skušali smo pozdraviti bolnike, nismo pa stavili na vlečne konje. Preveč denarja je bilo porabljenega za socialne programe.”

Odgovornost menedžerjev

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije se strinja, da menedžment nosi svoj delež odgovornosti: »Kaj delamo, da bi vrnili menedžerjem verodostojnost? Čistimo notranje vrste, promoviramo dobre prakse.« Zakaj še nobeden izmed tajkunov ni v zaporu?  Samo Hribar Milič je prepričan, da zaradi premajhne neodvisnosti celotnega sistema, ne le sodstva: “Že v pridobivanju dokazov se namenoma delajo napake, verjetno tudi strokovnosti ni dovolj. Mislim, da zlizanost določenih gospodarskih in političnih lobijev preprečuje, da do tega še ni prišlo.”

 O političnih menjavah direktorjev

Kako to, da GZS ne komentira, se ne odziva in ne protestira v primerih političnih menjav v vrhovih podjetij, v katerih ima država vpliv? Zdaj se nekaj takega dogaja v energetiki …  Samo Hribar Milič: “Nenehno smo kritični do vloge politike v gospodarstvu. Država se vtika v gospodarstvo, namešča svoje kadre …  Prejšnja vlada je bila na dobri poti na svojem začetku (KAS …), zdaj smo spet priča kadrovskemu cunamiju, za uspešnost gospodarstva to ni dobro. Uspešnost podjetij, kjer je država solastnica, pa je slaba …

Delo in kapital

Predsednik uprave dobi, ko zapusti podjetje v finančnem razsulu, visoko odpravnino. Se to predsedniku GZS zdi prav? “Ne!” je odgovoril Samo Hribar Milič. Kaj bi morali storiti v razmerju med delom in kapitalom, tudi pri nas najdemo velike razlike med najnižjimi in najvišjimi prejemki v podjetjih? “To v Sloveniji ni velik problem. V gospodarstvu bi lahko bistveno povečali plače, če bi to storili na račun dohodnine in prispevkov, plače so zelo obdavčene …

 V javnem sektorju bo treba odpuščati

Kako Samo Hribar Milič komentira tezo, da je kriza nastala v finančnem sektorju, rešuje pa se v javnem sektorju? “Ta teza je zgrešena. V času, ko je gospodarstvo izgubilo 80 tisoč delovnih mest, se je število zaposlenih v javnem sektorju povečalo.” Kako bi bilo treba po vašem mnenju poseči v javni sektor, z nižanjem plač ali z odpuščanjem? “Mislim, da je treba odpuščati. Bojim se javnega sektorja, v katerem bo delalo zelo veliko nezadovoljnih ljudi.”

Proti ukinitvi Državnega sveta!

Ali podpirate idejo o ukinitvi državnega sveta, kjer se sliši tudi glas gospodarstva? “Mislim, da potrebujemo državni svet oziroma neko obliko, v kateri civilna družba lahko neposredno participira pri izvajanju oblasti.


19.05.2015

Agenciji za civilno letalstvo manjka usposobljenih kadrov

Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.


14.05.2015

Se pri drugemu bloku JE Krško ponavlja TEŠ 6?

Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?


12.05.2015

Minimalna plača

Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.


07.05.2015

Javni poziv Eko sklada

Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.


05.05.2015

Učbeniški skladi

Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


24.04.2015

Kršitve pravic iz delovnih razmerij

Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.


23.04.2015

Korenček in palica v javnem sektorju

javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?


21.04.2015

Pripravništva v socialnem varstvu

Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.


16.04.2015

Stavka zdravnikov je nepotrebna

Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”


14.04.2015

Ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS res slab gospodar

Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!


09.04.2015

Slastna, dobra, zdrava in varna hrana

Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.


07.04.2015

Zaupni podatki o prostotrgovinskem sporazumu TTIP vzbujajo skrb

Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?


02.04.2015

(Ne)učinkovitost davčnih blagajn

V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?


31.03.2015

Subvencije stanarin: prihranek na račun socialno najšibkejših

“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.


26.03.2015

O novinarstvu brez dlake na jeziku

110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.


24.03.2015

Zakaj se nam je zgodila “afera honorarji”?

Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?


17.03.2015

Alkohol na športnih prireditvah

V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.


17.03.2015

Alkohol na športnih prireditvah

V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.


Stran 31 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov