Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Ekonomist dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi.
Gost Vročega mikrofona ekonomist in redni profesor na ljubljanski Fakulteti za ekonomijo dr. Mojmir Mrak pravi, da bi bil odhod Grčije iz evroobmočja za njih zelo boleč. “Čeprav naj bi imeli neke načrte reševanja države po “Greexitu”, se je treba vprašati, kaj bi na primer izvažali, saj mislim, da nimajo kaj.”
Včerajšnji dan je najbolj zaznamoval odstop grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa, današnjega pa številni sestanki evropskih politikov v Bruslju.
“Mislim, da bo Grčija ostala v evroobmočju. Prišlo bo do delnega odpisa dolgov. Nov dogovor pa bo dramatično drugačen.”
Mojmir Mrak
foto: Bobo
Tudi slovenski politki so sodelovali in še sodelujejo pri pogajanjih z Grčijo. “Za moj okus smo Slovenci bili v teh pogajanjih bolj nemški kot Nemci.”
“Mislim, da je treba skušati z Grčijo nadaljevati dialog, ki pa mora vsebovati reforme, ne varčevalnih ukrepov, ampak reforme. Grki namreč nimajo urejenih osnovnih institucj.”
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Grčija – dan po tem
07.07.2015
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Ekonomist dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi.
Gost Vročega mikrofona ekonomist in redni profesor na ljubljanski Fakulteti za ekonomijo dr. Mojmir Mrak pravi, da bi bil odhod Grčije iz evroobmočja za njih zelo boleč. “Čeprav naj bi imeli neke načrte reševanja države po “Greexitu”, se je treba vprašati, kaj bi na primer izvažali, saj mislim, da nimajo kaj.”
Včerajšnji dan je najbolj zaznamoval odstop grškega finančnega ministra Janisa Varufakisa, današnjega pa številni sestanki evropskih politikov v Bruslju.
“Mislim, da bo Grčija ostala v evroobmočju. Prišlo bo do delnega odpisa dolgov. Nov dogovor pa bo dramatično drugačen.”
Mojmir Mrak
foto: Bobo
Tudi slovenski politki so sodelovali in še sodelujejo pri pogajanjih z Grčijo. “Za moj okus smo Slovenci bili v teh pogajanjih bolj nemški kot Nemci.”
“Mislim, da je treba skušati z Grčijo nadaljevati dialog, ki pa mora vsebovati reforme, ne varčevalnih ukrepov, ampak reforme. Grki namreč nimajo urejenih osnovnih institucj.”
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov.
Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate.
Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria.
Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?