Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Veriženje podjetij

28.07.2015

Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?

Veriženje podjetij v SLO je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov

Stara zakonodaja je še pred dvema tednoma nepoštenemu podjetniku omogočala, da ustanavlja podjetja na zalogo oziroma jih veriži z namenom, da svoje zaposlene, državo in upnike pusti praznih rok, sam pa kuje velike dobičke. Zdaj smo vendarle dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po Evropi. In težko jo je ustaviti. Namreč, v zadnjih nekaj letih se je število podjetij pri nas povečalo za 30 odstotkov, zdaj jih je približno 200.000; v istem času se je število kršitev, vezanih na neizplačevanje plač, početverilo. Zdaj jih beležijo približno 3.200; pri čemer nihče ne ve, koliko je še kršitev, ki jih delavci niso prijavili.

“Anomalija je postala vzorec!”

– Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Jerneja Prostor s Pravne fakultete v Mariboru meni, da je “namen novele zakona dober, a težave bodo ostale. Ljudje bodo še zmeraj iskali načine zlorabe.

Pomanjkljivostim sprejete novele zakona dodajamo še vprašanje nadzora, saj imamo le 50 inšpektorjev za delo za več kot 200.000 podjetij. Podjetnik, če bo želel na novo ustanoviti podjetje, bo pod natančnim drobnogledom. Po novem bo moral predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj. Podjetja ne bo mogel ustanoviti, če je v zadnjih treh letih dvakrat dobil globo Inšpektorata RS za delo oz. finančne uprave RS. Ta prepoved bo po trenutnem predlogu veljala leto dni. Šestmesečni rok prepovedi ustanavljanja podjetij pa bo določen za tiste, ki bodo z več kot 50 odstotki udeleženi v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji. Veriženje podjetij na zalogo in s tem povezano izigravanje upnikov, zaposlenih in države naj bi preprečili tako, da bo lahko po novem oseba v treh mesecih ustanovila le eno družbo oz. pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo.


Vroči mikrofon

1260 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Veriženje podjetij

28.07.2015

Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?

Veriženje podjetij v SLO je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov

Stara zakonodaja je še pred dvema tednoma nepoštenemu podjetniku omogočala, da ustanavlja podjetja na zalogo oziroma jih veriži z namenom, da svoje zaposlene, državo in upnike pusti praznih rok, sam pa kuje velike dobičke. Zdaj smo vendarle dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po Evropi. In težko jo je ustaviti. Namreč, v zadnjih nekaj letih se je število podjetij pri nas povečalo za 30 odstotkov, zdaj jih je približno 200.000; v istem času se je število kršitev, vezanih na neizplačevanje plač, početverilo. Zdaj jih beležijo približno 3.200; pri čemer nihče ne ve, koliko je še kršitev, ki jih delavci niso prijavili.

“Anomalija je postala vzorec!”

– Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

Jerneja Prostor s Pravne fakultete v Mariboru meni, da je “namen novele zakona dober, a težave bodo ostale. Ljudje bodo še zmeraj iskali načine zlorabe.

Pomanjkljivostim sprejete novele zakona dodajamo še vprašanje nadzora, saj imamo le 50 inšpektorjev za delo za več kot 200.000 podjetij. Podjetnik, če bo želel na novo ustanoviti podjetje, bo pod natančnim drobnogledom. Po novem bo moral predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj. Podjetja ne bo mogel ustanoviti, če je v zadnjih treh letih dvakrat dobil globo Inšpektorata RS za delo oz. finančne uprave RS. Ta prepoved bo po trenutnem predlogu veljala leto dni. Šestmesečni rok prepovedi ustanavljanja podjetij pa bo določen za tiste, ki bodo z več kot 50 odstotki udeleženi v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji. Veriženje podjetij na zalogo in s tem povezano izigravanje upnikov, zaposlenih in države naj bi preprečili tako, da bo lahko po novem oseba v treh mesecih ustanovila le eno družbo oz. pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo.


17.06.2014

Evropska renesansa 2.0

Kdo ali kaj lahko Evropo popelje iz krize? In kaj če odgovor na vse ni rast, dodana vrednost in evro? Kot ugotavlja filozof dr. Luka Omladič je bila odlika Evrope vedno to, da je bila v krizi idej: “Takšne krize so porajale nove ideje. Vprašanje pa je, če so ideje dandanes sploh še pomembne.” Renesansa 2.0. Kam nas peljejo misleci in kateri miselni tokovi lahko Evropo peljejo naprej?


12.06.2014

Afera vozniška dovoljenja

Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.


10.06.2014

Kako preprečiti krajo idej?

Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.


05.06.2014

Davčne izvršbe tudi pod 100 evri

Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.


03.06.2014

Balkan po poplavah

Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …


27.05.2014

Biogeneriki – potencial za trg in paciente?

Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?


22.05.2014

Kdo je bolj neresen na evropskih volitvah, volivci ali kandidati?

Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.


20.05.2014

Vroči mikrofon: Razvojno sodelovanje "v outu"?

Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?


15.05.2014

Medicinska doktrina, pacienti in tujina

Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.


13.05.2014

Bomo jeseni že brez helikopterskega reševanja?

Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?


08.05.2014

Lahko slovensko politiko opere drugačen volilni sistem?

Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.


06.05.2014

V službo v Kočevje, Črnomelj ali Trbovlje?

Visoka brezposelnost v nekoč industrijskih mestih.


01.05.2014

10 let članstva v Evropski uniji

Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?


24.04.2014

Nasilje med slovenskimi dijaki

V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.


22.04.2014

Zaposlimo mlado žensko?

Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.


17.04.2014

Hišne preiskave v spregi medijev in policije

Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.


15.04.2014

Evropske volitve: Schulz in Verhofstadt

Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.


10.04.2014

Težave zasebnih varnostnikov

Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.


08.04.2014

Jean-Claude Juncker in Aleksis Cipras

Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.


03.04.2014

Prihodnost RTV Slovenija

Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.


Stran 35 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov