Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Veriženje podjetij v SLO je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov
Stara zakonodaja je še pred dvema tednoma nepoštenemu podjetniku omogočala, da ustanavlja podjetja na zalogo oziroma jih veriži z namenom, da svoje zaposlene, državo in upnike pusti praznih rok, sam pa kuje velike dobičke. Zdaj smo vendarle dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po Evropi. In težko jo je ustaviti. Namreč, v zadnjih nekaj letih se je število podjetij pri nas povečalo za 30 odstotkov, zdaj jih je približno 200.000; v istem času se je število kršitev, vezanih na neizplačevanje plač, početverilo. Zdaj jih beležijo približno 3.200; pri čemer nihče ne ve, koliko je še kršitev, ki jih delavci niso prijavili.
“Anomalija je postala vzorec!”
– Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Jerneja Prostor s Pravne fakultete v Mariboru meni, da je “namen novele zakona dober, a težave bodo ostale. Ljudje bodo še zmeraj iskali načine zlorabe.”
Pomanjkljivostim sprejete novele zakona dodajamo še vprašanje nadzora, saj imamo le 50 inšpektorjev za delo za več kot 200.000 podjetij. Podjetnik, če bo želel na novo ustanoviti podjetje, bo pod natančnim drobnogledom. Po novem bo moral predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj. Podjetja ne bo mogel ustanoviti, če je v zadnjih treh letih dvakrat dobil globo Inšpektorata RS za delo oz. finančne uprave RS. Ta prepoved bo po trenutnem predlogu veljala leto dni. Šestmesečni rok prepovedi ustanavljanja podjetij pa bo določen za tiste, ki bodo z več kot 50 odstotki udeleženi v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji. Veriženje podjetij na zalogo in s tem povezano izigravanje upnikov, zaposlenih in države naj bi preprečili tako, da bo lahko po novem oseba v treh mesecih ustanovila le eno družbo oz. pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo.
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Veriženje podjetij v SLO je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov
Stara zakonodaja je še pred dvema tednoma nepoštenemu podjetniku omogočala, da ustanavlja podjetja na zalogo oziroma jih veriži z namenom, da svoje zaposlene, državo in upnike pusti praznih rok, sam pa kuje velike dobičke. Zdaj smo vendarle dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Ne samo v Sloveniji, tudi drugod po Evropi. In težko jo je ustaviti. Namreč, v zadnjih nekaj letih se je število podjetij pri nas povečalo za 30 odstotkov, zdaj jih je približno 200.000; v istem času se je število kršitev, vezanih na neizplačevanje plač, početverilo. Zdaj jih beležijo približno 3.200; pri čemer nihče ne ve, koliko je še kršitev, ki jih delavci niso prijavili.
“Anomalija je postala vzorec!”
– Goran Lukič, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije
Jerneja Prostor s Pravne fakultete v Mariboru meni, da je “namen novele zakona dober, a težave bodo ostale. Ljudje bodo še zmeraj iskali načine zlorabe.”
Pomanjkljivostim sprejete novele zakona dodajamo še vprašanje nadzora, saj imamo le 50 inšpektorjev za delo za več kot 200.000 podjetij. Podjetnik, če bo želel na novo ustanoviti podjetje, bo pod natančnim drobnogledom. Po novem bo moral predložiti dokazilo o plačilu prispevkov za svoje zaposlene za 12 mesecev nazaj. Podjetja ne bo mogel ustanoviti, če je v zadnjih treh letih dvakrat dobil globo Inšpektorata RS za delo oz. finančne uprave RS. Ta prepoved bo po trenutnem predlogu veljala leto dni. Šestmesečni rok prepovedi ustanavljanja podjetij pa bo določen za tiste, ki bodo z več kot 50 odstotki udeleženi v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, izbrisane iz sodnega registra brez likvidacije po insolvenčni zakonodaji. Veriženje podjetij na zalogo in s tem povezano izigravanje upnikov, zaposlenih in države naj bi preprečili tako, da bo lahko po novem oseba v treh mesecih ustanovila le eno družbo oz. pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Neveljaven email naslov