Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD ali NKT VKO?
Slovenija je vstopila v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, ki bo trajalo tja do leta 2023, hkrati pa se zaključuje obdobje 2007 – 2013, kar pomeni dvojno delo za Službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), za nas pa kar nekaj milijard evrov razlogov, da smo se o tem pogovarjali z Alenko Smerkolj, ministrico brez resorja, pristojno za strateške projekte in kohezijo.
Zakaj ministrici ni najbolj všeč izraz črpanje evropskih sredstev: “Črpanje mi gre res kar težko z jezika, k sreči se v javnosti vse bolj uporablja koriščenje evropskih sredstev. Ključna sprememba v novem programskem obdobju je usmerjenost v merljive rezultate.”
Bojan Suvorov, ki na SVRK vodi urad za kohezijsko politiko, pa pojasnjuje: “Ker smo imeli v prvih letih obdobja 2007 -2013 težave s črpanjem, se je ta beseda tako zelo prijela, zato je odgovornost vseh nas, ki delamo na evropski kohezijski politiki, da preusmerimo pozornost v rezultate in na vsebino.”
Do konca leta se bo hitelo
Kako ministrica Alenka Smerkolj ocenjuje iztekajoče obdobje, ali moramo biti pripravljeni na morebitna tveganja in zaplete ob zaključevanju obdobja 2007-2013: “Tveganja obstajajo, a po naravi sem optimistka. Smo štiri mesece pred iztekom perspektive in verjamem, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so Sloveniji na razpolago. Do konca decembra se bo hitelo in verjamem, da bomo uspešni.”
Prvi projekti potrjeni, razpisi prihajajo
Prve odločitve o sofinanciranju evropskih projektov so že izdane, za avtocesto Draženci – Gruškovje je poslana Evropski komisiji vloga za potrditev projekta, kakšen tempo bo sledil? Alenka Smerkolj: “Prve štiri odločbe v skupni višini 116 milijonov evrov smo izdali, kar je logično, saj so se ti projekti začeli že v prejšnjem programskem obdobju. Z Evropsko komisijo smo v dogovorih za dva projekta, za omenjenih novih 13 km avtoceste, drugi projekt je vodooskrbni (Ljubljanica). Prepričana sem, da bomo v kratkem na Evropsko komisijo lahko poslali uradno vlogo tudi za ta projekt.”
Ministrica je še povedala, da bodo lahko jeseni ministrstva začela z izvajanjem javnih razpisov, predvideva, da bodo z razpisi najbolj pohiteli na ministrstvu za delo in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.
Upravičencev ne bodo pošiljali od vrat do vrat
“Želimo postati učinkovit servis za vas.” je pred kratkim dejala ministrica Alenka Smerkolj. Ena izmed novosti, ki bo kmalu zaživela, je enotna vstopna točka, s katero, je prepričana Smerkoljeva, bodo z malo sredstvi veliko premaknili: “Poskusili bomo zbrati čim več informacij za upravičence, da jih ne bomo pošiljali od vrat do vrat, da bodo informacije naše službe in pristojnih ministrstev dobili na enem mestu.”
Veliko podjetij zainteresiranim pomaga pri zapletenih birokratskih procesih prijav, poročanj … Je dobro, če poiščemo tovrstno pomoč, bi bilo bolje, da se vsega tega lotevamo sami?
“Pri vseh investicijskih projektih je strokovna pomoč nujno potrebna, ko govorimo o bolj mehkih vsebinah, pa sem prepričana, da zmoremo tudi sami, saj najbolje vemo, kaj hočemo.” – Alenka Smerkolj
Poenostavitve so misija nemogoče
Kohezijska politika je zakomplicirana, birokratska, nerazumljiva, v uniji se že leta govori o nujnem poenostavljanju. Evropska komisija ustanavlja strokovno skupino za poenostavitve, vse skupaj pa se kvečjemu vse bolj zapleta. Ali ministrica verjame, da je te procese res mogoče poenostaviti: “Evropska unija je z novostmi postavila še kompleksnejši sistem. Če želiš tak sistem poenostaviti, je to praktično misija nemogoče. Mi se zavedamo te kompleksnosti, zato smo poskusili standardizirati postopke, da bi bili upravičencem bližji, čeprav to ne bo nič manj kompleksno. Na srečanju kohezijskih ministrov junija v Rigi se je komisarka za razvoj zavezala, da je poenostavljanje eden izmed njenih ključnih ciljev. Verjamem, da bo vanj vložila veliko energije, menim pa, da bo to zelo težka naloga.”
Bojan Suvorov, ki se s kohezijo ukvarja že od sredine devetdesetih let, pa svetuje: “Čim manj sprememb! Vsaka sprememba pomeni novo učenje, novo nadgrajevanje, marsikdo obupa, kar ni dobro za sistem. Če bi komisarka vprašala mene, bi predlagal stabilen sistem in čim manj sprememb.“
Že jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD? Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ali NKT VKO? Nacionalna kontaktna točka za vseživljenjsko karierno orientacijo.
“Ko sem leta 1996 začel delati na Evropski komisiji, ko sem se srečeval s programom Phare in predpristopnimi pomočmi, sem najprej v Excel vpisal vse kratice, da sem se jih naučil. Brez tega ne gre.” – Bojan Suvorov
Alenka Smerkolj: “CLLD, razvoj, ki ga vodi skupnost, je zelo pomemben program, enako kratico uporablja cela Evropska unija. To je evropski esperanto, ki ga moraš razumeti, da veš, o čem drugi govorijo.”
Večkrat smo že slišali, da so pri evropskih projektih največja težava napake in nepravilnosti, ne pa goljufije. Pri nas se s postopki in nadzorom porabe evropskega denarja na državni ravni ukvarja okrog 700 ljudi. Je to preveč ali premalo? So ljudje dovolj usposobljeni za svoje delo?
Alenka Smerkolj: “Kohezijski sistem je velik, potrebuje tudi kadre. Tak sistem deluje, če je stabilen in če so kadri dobro usposobljeni. V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da se je ravno take kadre odgnalo ali zamenjalo, kar je bil lani tudi eden glavnih očitkov Evropske komisije, ko so nam zaustavili izplačila sredstev. Komisija ugotavlja, da sistem ni stabilen in da je kadrov premalo, da je kohezijski sistem v Sloveniji kadrovsko podhranjen.”
Drugi tir?
Kako Alenka Smerkolj v luči kohezijske politike komentira drugi tir Koper – Divača? Prijava na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope ni bila uspešna. Je to poraz, zamujena priložnost, čas za ponovni razmislek?
“Nerada govorim o pristojnostih drugega ministra, ker to ne bi bilo korektno. Ker pa sem pristojna tudi za razvoj, lahko povem, da je celotna modernizacija železniškega omrežja ena ključnih investicij, ki bo pripomogla, da bo šla Slovenija v pravo razvojno smer, za kar imamo nastavke v tem operativnem programu, imeli smo jih tudi v prejšnjem. Drugi tir bo našel pravo pot v pravem trenutku,” je prepričana ministrica za kohezijo.
Bo Slovenija v obdobju 2014 – 2020 pri vlaganju evropskega denarja v dobre projekte uspešna? Alenka Smerkolj: “Menim, da bomo uspešni, da bomo cilje, ki so zapisani v operativnem programu, izpolnili. Bomo pa morali zelo intenzivno delati v vseh prihodnjih letih.”
Ker kohezijska politika temelji na sodelovanju, smo ministrico Alenko Smerkolj na koncu vprašali, ali je pri nas sodelovanje problem: “Sodelovanje je ključ, ne morem pa reči, da ni naporno. Ne le v okviru državne uprave, tudi z vsemi deležniki. Bolj ko se pogovarjamo, več rešitev najdemo. Verjamem v sodelovanje. Moramo se poslušati in se tudi slišati. Ni pa Slovencem to ravno naravno dano.“
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD ali NKT VKO?
Slovenija je vstopila v novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, ki bo trajalo tja do leta 2023, hkrati pa se zaključuje obdobje 2007 – 2013, kar pomeni dvojno delo za Službo za razvoj in kohezijsko politiko (SVRK), za nas pa kar nekaj milijard evrov razlogov, da smo se o tem pogovarjali z Alenko Smerkolj, ministrico brez resorja, pristojno za strateške projekte in kohezijo.
Zakaj ministrici ni najbolj všeč izraz črpanje evropskih sredstev: “Črpanje mi gre res kar težko z jezika, k sreči se v javnosti vse bolj uporablja koriščenje evropskih sredstev. Ključna sprememba v novem programskem obdobju je usmerjenost v merljive rezultate.”
Bojan Suvorov, ki na SVRK vodi urad za kohezijsko politiko, pa pojasnjuje: “Ker smo imeli v prvih letih obdobja 2007 -2013 težave s črpanjem, se je ta beseda tako zelo prijela, zato je odgovornost vseh nas, ki delamo na evropski kohezijski politiki, da preusmerimo pozornost v rezultate in na vsebino.”
Do konca leta se bo hitelo
Kako ministrica Alenka Smerkolj ocenjuje iztekajoče obdobje, ali moramo biti pripravljeni na morebitna tveganja in zaplete ob zaključevanju obdobja 2007-2013: “Tveganja obstajajo, a po naravi sem optimistka. Smo štiri mesece pred iztekom perspektive in verjamem, da bomo počrpali vsa sredstva, ki so Sloveniji na razpolago. Do konca decembra se bo hitelo in verjamem, da bomo uspešni.”
Prvi projekti potrjeni, razpisi prihajajo
Prve odločitve o sofinanciranju evropskih projektov so že izdane, za avtocesto Draženci – Gruškovje je poslana Evropski komisiji vloga za potrditev projekta, kakšen tempo bo sledil? Alenka Smerkolj: “Prve štiri odločbe v skupni višini 116 milijonov evrov smo izdali, kar je logično, saj so se ti projekti začeli že v prejšnjem programskem obdobju. Z Evropsko komisijo smo v dogovorih za dva projekta, za omenjenih novih 13 km avtoceste, drugi projekt je vodooskrbni (Ljubljanica). Prepričana sem, da bomo v kratkem na Evropsko komisijo lahko poslali uradno vlogo tudi za ta projekt.”
Ministrica je še povedala, da bodo lahko jeseni ministrstva začela z izvajanjem javnih razpisov, predvideva, da bodo z razpisi najbolj pohiteli na ministrstvu za delo in ministrstvu za šolstvo, znanost in šport.
Upravičencev ne bodo pošiljali od vrat do vrat
“Želimo postati učinkovit servis za vas.” je pred kratkim dejala ministrica Alenka Smerkolj. Ena izmed novosti, ki bo kmalu zaživela, je enotna vstopna točka, s katero, je prepričana Smerkoljeva, bodo z malo sredstvi veliko premaknili: “Poskusili bomo zbrati čim več informacij za upravičence, da jih ne bomo pošiljali od vrat do vrat, da bodo informacije naše službe in pristojnih ministrstev dobili na enem mestu.”
Veliko podjetij zainteresiranim pomaga pri zapletenih birokratskih procesih prijav, poročanj … Je dobro, če poiščemo tovrstno pomoč, bi bilo bolje, da se vsega tega lotevamo sami?
“Pri vseh investicijskih projektih je strokovna pomoč nujno potrebna, ko govorimo o bolj mehkih vsebinah, pa sem prepričana, da zmoremo tudi sami, saj najbolje vemo, kaj hočemo.” – Alenka Smerkolj
Poenostavitve so misija nemogoče
Kohezijska politika je zakomplicirana, birokratska, nerazumljiva, v uniji se že leta govori o nujnem poenostavljanju. Evropska komisija ustanavlja strokovno skupino za poenostavitve, vse skupaj pa se kvečjemu vse bolj zapleta. Ali ministrica verjame, da je te procese res mogoče poenostaviti: “Evropska unija je z novostmi postavila še kompleksnejši sistem. Če želiš tak sistem poenostaviti, je to praktično misija nemogoče. Mi se zavedamo te kompleksnosti, zato smo poskusili standardizirati postopke, da bi bili upravičencem bližji, čeprav to ne bo nič manj kompleksno. Na srečanju kohezijskih ministrov junija v Rigi se je komisarka za razvoj zavezala, da je poenostavljanje eden izmed njenih ključnih ciljev. Verjamem, da bo vanj vložila veliko energije, menim pa, da bo to zelo težka naloga.”
Bojan Suvorov, ki se s kohezijo ukvarja že od sredine devetdesetih let, pa svetuje: “Čim manj sprememb! Vsaka sprememba pomeni novo učenje, novo nadgrajevanje, marsikdo obupa, kar ni dobro za sistem. Če bi komisarka vprašala mene, bi predlagal stabilen sistem in čim manj sprememb.“
Že jezik v dokumentih kohezijske politike je nemogoč. Evropska latovščina. Kaj pomeni kratica CLLD? Lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost. Ali NKT VKO? Nacionalna kontaktna točka za vseživljenjsko karierno orientacijo.
“Ko sem leta 1996 začel delati na Evropski komisiji, ko sem se srečeval s programom Phare in predpristopnimi pomočmi, sem najprej v Excel vpisal vse kratice, da sem se jih naučil. Brez tega ne gre.” – Bojan Suvorov
Alenka Smerkolj: “CLLD, razvoj, ki ga vodi skupnost, je zelo pomemben program, enako kratico uporablja cela Evropska unija. To je evropski esperanto, ki ga moraš razumeti, da veš, o čem drugi govorijo.”
Večkrat smo že slišali, da so pri evropskih projektih največja težava napake in nepravilnosti, ne pa goljufije. Pri nas se s postopki in nadzorom porabe evropskega denarja na državni ravni ukvarja okrog 700 ljudi. Je to preveč ali premalo? So ljudje dovolj usposobljeni za svoje delo?
Alenka Smerkolj: “Kohezijski sistem je velik, potrebuje tudi kadre. Tak sistem deluje, če je stabilen in če so kadri dobro usposobljeni. V preteklosti se je prevečkrat dogajalo, da se je ravno take kadre odgnalo ali zamenjalo, kar je bil lani tudi eden glavnih očitkov Evropske komisije, ko so nam zaustavili izplačila sredstev. Komisija ugotavlja, da sistem ni stabilen in da je kadrov premalo, da je kohezijski sistem v Sloveniji kadrovsko podhranjen.”
Drugi tir?
Kako Alenka Smerkolj v luči kohezijske politike komentira drugi tir Koper – Divača? Prijava na razpis za nepovratna sredstva mehanizma za povezovanje Evrope ni bila uspešna. Je to poraz, zamujena priložnost, čas za ponovni razmislek?
“Nerada govorim o pristojnostih drugega ministra, ker to ne bi bilo korektno. Ker pa sem pristojna tudi za razvoj, lahko povem, da je celotna modernizacija železniškega omrežja ena ključnih investicij, ki bo pripomogla, da bo šla Slovenija v pravo razvojno smer, za kar imamo nastavke v tem operativnem programu, imeli smo jih tudi v prejšnjem. Drugi tir bo našel pravo pot v pravem trenutku,” je prepričana ministrica za kohezijo.
Bo Slovenija v obdobju 2014 – 2020 pri vlaganju evropskega denarja v dobre projekte uspešna? Alenka Smerkolj: “Menim, da bomo uspešni, da bomo cilje, ki so zapisani v operativnem programu, izpolnili. Bomo pa morali zelo intenzivno delati v vseh prihodnjih letih.”
Ker kohezijska politika temelji na sodelovanju, smo ministrico Alenko Smerkolj na koncu vprašali, ali je pri nas sodelovanje problem: “Sodelovanje je ključ, ne morem pa reči, da ni naporno. Ne le v okviru državne uprave, tudi z vsemi deležniki. Bolj ko se pogovarjamo, več rešitev najdemo. Verjamem v sodelovanje. Moramo se poslušati in se tudi slišati. Ni pa Slovencem to ravno naravno dano.“
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.
Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Neveljaven email naslov