Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Afganistanski begunec Habib za zdaj ostaja v Sloveniji. Vpisal se je v srednjo lesarsko šolo.
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje.
Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo?
“V javnosti se ustvarja vtis, da so begunci nevarni ljudje. To ni upravičen strah,” meni dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične vede v Kopru. Izkušeni slovenski diplomat Vojko Volk ugotavlja, da ZDA sprejmejo veliko več priseljencev kot EU: “Begunci so lahko za Evropo tudi priložnost.”
“Begunci želijo novo priložnost, boljše življenje za svoje otroke. Angela Merkel je zdaj zelo priljubljena med begunci. Za Slovenijo se begunci ne zanimajo, so dobro obveščeni prek družabnih medijev. Vedo, da bodo lahko dobili azil v Nemčiji.”
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl iz Budimpešte
Danes 19-letnega Habiba je nevarna pot v neznano pred štirimi leti pripeljala v Slovenijo, ko je v Ljubljani na Viču izstopil iz kamiona s pomarančami.
“Na kamion, ki je vodil na ladjo, sem čakal en teden. Videl sem hladilnik, ki je vozil pomaranče, in vedel sem, da jih policija toliko ne preverja. S prijateljema, ki sem ju spoznal tam, smo šli notri. Kamion je šel na ladjo. Trajalo je 38 ur do Slovenije, Ljubljane. Nismo imeli ne vode ne hrane. Bilo je mrzlo, saj smo bili v hladilniku. A sem zdržal, saj sem moral zdržati … Zdaj pa sem tu v takšni situaciji in ne vem, kaj se bo zgodilo čez en mesec,” je povedal v pogovoru za MMC pred nekaj tedni.
Habib je v Sloveniji dobil subsidiarno zaščito, ker je bil ob prihodu v Ljubljano mladoleten. Zato je dobil priložnost, da je pri nas končal osnovno šolo in se vpisal v srednjo lesarsko šolo. Upa, da bo lahko ostal.
“Želim si samo normalno in mirno življenje. To je zame dovolj.”
O naraščajoči begunski krizi so ob robu blejskega strateškega foruma razmišljali tudi nekateri mladi voditelji, s katerimi se je pogovarjal Miha Pongrac.
Blejskega strateškega foruma pa se udeležuje tudi dr. Chris Dolan, direktor nevladne organizacije Refugee Law Project, ki je v pogovoru z Veroniko Gnezda povedal tudi to, da je strah ljudi, da bodo begunci preplavili države in vplivali na nacionalno identiteto, povsem odvečen.
Dolan izpostavlja pozitivne izkušnje nekaterih držav, na primer Jordanije, kjer begunci predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. Jordanija se zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.
“Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto.”
“Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Ampak prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo žele čistiti javnega stranišča ali pa delali podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Afganistanski begunec Habib za zdaj ostaja v Sloveniji. Vpisal se je v srednjo lesarsko šolo.
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje.
Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo?
“V javnosti se ustvarja vtis, da so begunci nevarni ljudje. To ni upravičen strah,” meni dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične vede v Kopru. Izkušeni slovenski diplomat Vojko Volk ugotavlja, da ZDA sprejmejo veliko več priseljencev kot EU: “Begunci so lahko za Evropo tudi priložnost.”
“Begunci želijo novo priložnost, boljše življenje za svoje otroke. Angela Merkel je zdaj zelo priljubljena med begunci. Za Slovenijo se begunci ne zanimajo, so dobro obveščeni prek družabnih medijev. Vedo, da bodo lahko dobili azil v Nemčiji.”
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl iz Budimpešte
Danes 19-letnega Habiba je nevarna pot v neznano pred štirimi leti pripeljala v Slovenijo, ko je v Ljubljani na Viču izstopil iz kamiona s pomarančami.
“Na kamion, ki je vodil na ladjo, sem čakal en teden. Videl sem hladilnik, ki je vozil pomaranče, in vedel sem, da jih policija toliko ne preverja. S prijateljema, ki sem ju spoznal tam, smo šli notri. Kamion je šel na ladjo. Trajalo je 38 ur do Slovenije, Ljubljane. Nismo imeli ne vode ne hrane. Bilo je mrzlo, saj smo bili v hladilniku. A sem zdržal, saj sem moral zdržati … Zdaj pa sem tu v takšni situaciji in ne vem, kaj se bo zgodilo čez en mesec,” je povedal v pogovoru za MMC pred nekaj tedni.
Habib je v Sloveniji dobil subsidiarno zaščito, ker je bil ob prihodu v Ljubljano mladoleten. Zato je dobil priložnost, da je pri nas končal osnovno šolo in se vpisal v srednjo lesarsko šolo. Upa, da bo lahko ostal.
“Želim si samo normalno in mirno življenje. To je zame dovolj.”
O naraščajoči begunski krizi so ob robu blejskega strateškega foruma razmišljali tudi nekateri mladi voditelji, s katerimi se je pogovarjal Miha Pongrac.
Blejskega strateškega foruma pa se udeležuje tudi dr. Chris Dolan, direktor nevladne organizacije Refugee Law Project, ki je v pogovoru z Veroniko Gnezda povedal tudi to, da je strah ljudi, da bodo begunci preplavili države in vplivali na nacionalno identiteto, povsem odvečen.
Dolan izpostavlja pozitivne izkušnje nekaterih držav, na primer Jordanije, kjer begunci predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. Jordanija se zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.
“Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto.”
“Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Ampak prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo žele čistiti javnega stranišča ali pa delali podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki.”
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Neveljaven email naslov