Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Afganistanski begunec Habib za zdaj ostaja v Sloveniji. Vpisal se je v srednjo lesarsko šolo.
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje.
Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo?
“V javnosti se ustvarja vtis, da so begunci nevarni ljudje. To ni upravičen strah,” meni dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične vede v Kopru. Izkušeni slovenski diplomat Vojko Volk ugotavlja, da ZDA sprejmejo veliko več priseljencev kot EU: “Begunci so lahko za Evropo tudi priložnost.”
“Begunci želijo novo priložnost, boljše življenje za svoje otroke. Angela Merkel je zdaj zelo priljubljena med begunci. Za Slovenijo se begunci ne zanimajo, so dobro obveščeni prek družabnih medijev. Vedo, da bodo lahko dobili azil v Nemčiji.”
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl iz Budimpešte
Danes 19-letnega Habiba je nevarna pot v neznano pred štirimi leti pripeljala v Slovenijo, ko je v Ljubljani na Viču izstopil iz kamiona s pomarančami.
“Na kamion, ki je vodil na ladjo, sem čakal en teden. Videl sem hladilnik, ki je vozil pomaranče, in vedel sem, da jih policija toliko ne preverja. S prijateljema, ki sem ju spoznal tam, smo šli notri. Kamion je šel na ladjo. Trajalo je 38 ur do Slovenije, Ljubljane. Nismo imeli ne vode ne hrane. Bilo je mrzlo, saj smo bili v hladilniku. A sem zdržal, saj sem moral zdržati … Zdaj pa sem tu v takšni situaciji in ne vem, kaj se bo zgodilo čez en mesec,” je povedal v pogovoru za MMC pred nekaj tedni.
Habib je v Sloveniji dobil subsidiarno zaščito, ker je bil ob prihodu v Ljubljano mladoleten. Zato je dobil priložnost, da je pri nas končal osnovno šolo in se vpisal v srednjo lesarsko šolo. Upa, da bo lahko ostal.
“Želim si samo normalno in mirno življenje. To je zame dovolj.”
O naraščajoči begunski krizi so ob robu blejskega strateškega foruma razmišljali tudi nekateri mladi voditelji, s katerimi se je pogovarjal Miha Pongrac.
Blejskega strateškega foruma pa se udeležuje tudi dr. Chris Dolan, direktor nevladne organizacije Refugee Law Project, ki je v pogovoru z Veroniko Gnezda povedal tudi to, da je strah ljudi, da bodo begunci preplavili države in vplivali na nacionalno identiteto, povsem odvečen.
Dolan izpostavlja pozitivne izkušnje nekaterih držav, na primer Jordanije, kjer begunci predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. Jordanija se zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.
“Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto.”
“Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Ampak prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo žele čistiti javnega stranišča ali pa delali podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Afganistanski begunec Habib za zdaj ostaja v Sloveniji. Vpisal se je v srednjo lesarsko šolo.
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje.
Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo?
“V javnosti se ustvarja vtis, da so begunci nevarni ljudje. To ni upravičen strah,” meni dr. Karmen Medica s Fakultete za humanistične vede v Kopru. Izkušeni slovenski diplomat Vojko Volk ugotavlja, da ZDA sprejmejo veliko več priseljencev kot EU: “Begunci so lahko za Evropo tudi priložnost.”
“Begunci želijo novo priložnost, boljše življenje za svoje otroke. Angela Merkel je zdaj zelo priljubljena med begunci. Za Slovenijo se begunci ne zanimajo, so dobro obveščeni prek družabnih medijev. Vedo, da bodo lahko dobili azil v Nemčiji.”
Dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl iz Budimpešte
Danes 19-letnega Habiba je nevarna pot v neznano pred štirimi leti pripeljala v Slovenijo, ko je v Ljubljani na Viču izstopil iz kamiona s pomarančami.
“Na kamion, ki je vodil na ladjo, sem čakal en teden. Videl sem hladilnik, ki je vozil pomaranče, in vedel sem, da jih policija toliko ne preverja. S prijateljema, ki sem ju spoznal tam, smo šli notri. Kamion je šel na ladjo. Trajalo je 38 ur do Slovenije, Ljubljane. Nismo imeli ne vode ne hrane. Bilo je mrzlo, saj smo bili v hladilniku. A sem zdržal, saj sem moral zdržati … Zdaj pa sem tu v takšni situaciji in ne vem, kaj se bo zgodilo čez en mesec,” je povedal v pogovoru za MMC pred nekaj tedni.
Habib je v Sloveniji dobil subsidiarno zaščito, ker je bil ob prihodu v Ljubljano mladoleten. Zato je dobil priložnost, da je pri nas končal osnovno šolo in se vpisal v srednjo lesarsko šolo. Upa, da bo lahko ostal.
“Želim si samo normalno in mirno življenje. To je zame dovolj.”
O naraščajoči begunski krizi so ob robu blejskega strateškega foruma razmišljali tudi nekateri mladi voditelji, s katerimi se je pogovarjal Miha Pongrac.
Blejskega strateškega foruma pa se udeležuje tudi dr. Chris Dolan, direktor nevladne organizacije Refugee Law Project, ki je v pogovoru z Veroniko Gnezda povedal tudi to, da je strah ljudi, da bodo begunci preplavili države in vplivali na nacionalno identiteto, povsem odvečen.
Dolan izpostavlja pozitivne izkušnje nekaterih držav, na primer Jordanije, kjer begunci predstavljajo 25 odstotkov vsega prebivalstva. Jordanija se zaradi tega ni sesula, ni izgubila svoje identitete, ampak je prav s tem ko gosti toliko beguncev pokazala svojo moč.
“Tudi Uganda ima zdaj več kot pol milijona beguncev iz različnih držav pa ali je zaradi tega nehala biti Uganda? Ne ni. Imajo prebivalci zaradi tega težave? Ne nimajo! Mislim, da begunce lahko sprejmemo brez strahu, da bomo zaradi njih ob službe, ob nacionalno identiteto.”
“Gre za ksenofobijo. Večina držav lahko sprejme tisoče drugih tujih državljanov brez problema, begunci pa so problem. Ampak prav oni so tisti, ki v mnogih državah delajo dela, ki jih domačini nočejo. Ampak najlažje je pokazati nanje in reči oni so mi vzeli službo. Dejstvo je, da nekdo v svoji državi ne bo žele čistiti javnega stranišča ali pa delali podobna neprijetna dela, ampak prav begunci začnejo najprej opravljati taka dela, tako v Evropi kot v Ameriki.”
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov