Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"
Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”
Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”
Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”
Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”
Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari
Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.
Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.
“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”
Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”
Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.
Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.”
Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”
Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”
Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj
Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”
Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”
Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”
Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”
Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”
Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"
Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”
Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”
Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”
Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”
Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari
Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.
Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.
“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”
Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”
Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.
Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.”
Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”
Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”
Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj
Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”
Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”
Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”
Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”
Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”
Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.
Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?
Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?
Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.
Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?
V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.
Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.
Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.
Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.
Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Neveljaven email naslov