Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"
Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”
Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”
Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”
Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”
Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari
Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.
Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.
“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”
Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”
Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.
Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.”
Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”
Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”
Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj
Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”
Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”
Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”
Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”
Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”
Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.
1273 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
"Fašisti v kravatah so veliko nevarnejši kot obritoglavci"
Kako pripravljeni smo na naval ksenofobije in rasizma? Raziskovalec političnih mitologij dr. Mitja Velikonja z oddelka za kulturologinjo na FDV meni, da je ob prihodu beguncev Slovenija zavzela zelo problematično držo, saj se večinoma govori o varnostnem problemu. Problematičen je tudi samo humanitarni pristop, saj gre za politično vprašanje. “Ti ljudje niso tu, ker bi tako hoteli, ampak je to stvar, ki ima dolgo zgodovino, ki ima dolg rep. Slovenija je kot članica prvega sveta, kot članica vseh mogočih organizacij del tega problema, ki je povzročil popolnoma nekontroliran prihod beguncev s hudimi travmami na začetek, kjer se je vse skupaj začelo.”
Velikonja poudarja, da je današnja begunska kriza ena od posledic evropskega večstoletnega izkoriščanja celega sveta, Ibrahim Nouhoum z društva Humanitas pa dodaja, da gre za razvojni problem. “Če bi se razvoj odvijal drugače, ljudje ne bi prihajali v Evropo. Treba se je tudi vprašati, zakaj drugje ni toliko miru, kot v Evropi.”
Velikonja meni, da Evropa še zdaleč ni opravila s svojim fašizmom tako na neki spontani, kot strukturni ravni. “Schengenska meja je veliko bolj problematična, kot so bile vse meje v obdobju hladne vojne. Poglejte samo, koliko 10.000 ljudi umira na njenih mejah – toliko jih ni nikoli v danes tako očrnjeni polpreteklosti. Po eni strani obstajata enakost in svoboda, ampak seveda za nas, ki smo znotraj. Po drugi strani pa je meja še veliko bolj trdna.”
Tudi v nacistični Nemčiji so veljali zelo strogi zakoni. “Tudi to je bila pravna država, a vemo, na kakšen način. To je bil tudi argument v sojenju Eichmannu. On je rekel, da je samo sledil zakonom. Zakonom, po katerih si lahko uničil celo raso. In tudi mi smo bili na vrsti.”
Ibrahim Nouhoum: Mešanje narodov prinaša dobre stvari
Nouhoum se spominja srečanja ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno. “Vse te ženske so opozorile, da je Evropa pozabila, kako so ljudje zaradi nemške diktature trpeli. Tudi v Afriki so ljudje trpeli zaradi kolonizacije. Ni zagotovila, da se to ne bo več zgodilo, a o tem se moramo pogovarjati. Tisti, ki ne povedo svojega mnenja, so zelo nevarni.” Soustanovitelj Afriškega foruma opiše, kako se je odkrito pogovoril z obritoglavcem in se z njim potem celo spoprijateljil.
Na protestu v podporo beguncem v Ljubljani je eden od dveh nestrpnežev pred cerkvijo ob Prešernovem spomeniku častni ambasadorki medkulturega dialoga Faili Pašić Bišić pred obraz porinil transparent z napisom Stop islamizaciji Evrope.
“Dogodek, ki se je zgodil, je bilo dejanje iz naslonjača na ulico. Danes se ne govori več o anonimnih neonacistih, ki želijo radikalne spremembe, to je čisto raso, temveč o ljudeh z imenom in priimkom, ki so to pripravljeni tudi javno izpostaviti. Potreben je pogum, da se soočiš s takim človekom, mu pogledaš v oči in se z njim pogovoriš. Prepričana sem, da sta ti dve osebi, ki sta javno izpostavili svoje nestrinjanje s sprejemanjem beguncev, prvič v življenju spregovorili s pokrito muslimanko ravno na tem shodu.”
Velikonja pa pravi, da je od takega fašizma še globlji strukturni fašizem. “Če najvišji predstavniki države s ponosom govorijo, da branijo mejo, ne pa pomagajo ljudem, ki so tam napol živi, mislim, da je to ravno tako obsojanja vredno, kot so obsojanja vredni tisti, ki to vzklikajo dosti bolj grobo. Mislim, da so fašisti v kravatah veliko nevarnejši kot obritoglavci. Današnji rasist ne reče več, da je ta rasa manj vredna. Sodobni seksist ne reče več naravnost, da je ženski spol manj vreden. Reče, da so oni čisto v redu, ampak naj ostanejo tam.”
Z odkritim fašizmom se je po mnenju Velikonje lažje soočiti.
Madžarska umetnostna zgodovinarka dr. Edit Andras opisuje, da je skrajno desna politika zasedla tudi področje umetnosti in zgodovine. “A hkrati moram poudariti, da medtem, ko se uradna politika premika proti skrajni desnici, se civilna družba prebuja. Tako nastane dvojni učinek. Številni ljudje pomagajo beguncem, ti so jih nekako prebudili. A vsekakor je ta politika zelo zelo skrajna in ima pridih fašizma. Manipulira z ljudmi, zato je posameznik prisiljen zavzeti stališče. Nujno se je opredeliti. V tem smislu vpliva na našo identiteto.”
Hrvaški filozof, ki predava v Berlinu, Boris Buden opozori, da islamizacija ni grožnja, ki nam bo odvzela naše krščanske korenine in zaradi katere bomo vsi postali muslimani. “Sploh ne gre za to, gre za mobilizacijo z neofašističnimi elementi. Spomnite se samo Breivika – nanj smo vsi pozabili. Pri njem nihče ne govori o terorizmu, ampak to je bilo tako kriminalno dejanje, kot ga islamisti v Evropi še niso uspeli narediti, vsaj glede razsežnosti in števila pobitih. Tega nihče ne izpostavlja kot grožnjo, a je glede nasilja hujše od vsega, kar so radikalni islamisti do zdaj uspeli narediti.”
Velikonja opozarja, da se z islamofobijo naslavlja več kot milijardo muslimanov. “Skrajneži so povsod. To je tako, kot če bi se spola med seboj sovražila, ker so nestrpneži na eni ali drugi strani.”
Celoten neprevedeni pogovor s hrvaškim filozofom Borisom Budnom o postfašizmu in neonacionalizmu ter o pacifizmu kot artikulirani protivojni politiki je dostopen tukaj
Buden meni, da ima Evropa na izbiro radikalno desno ksenofobno postfašistično smer ali pa smer radikalnih socialnih sprememb. Spomni na svojo izkušnjo v devetdesetih letih, ko je sodeloval v hrvaški protivojni kampanji: “Takrat smo to skušali tudi oblikovati, a smo uspeli le moralno, kulturno, teoretično in intelektualno, ne pa tudi politično. Nismo bili zmožni oblikovati politične sile, ampak samo civilnodružbene nevladne organizacije. Te tudi danes pomagajo beguncem in so res protiislamofobne, protišovinistične, protinacionalistične, niso pa politična sila, ki bi lahko kaj spremenila. To je velika težava.”
Velikonja meni, da se proti fašizmu lahko vsak bori na svojem področju in da se prava sprememba v družbi lahko zgodi s koordinirano akcijo od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ne da pa se izključiti sodelovanja vsakega od nas. “Ob tem ne smemo pozabiti na to, da so pred petimi leti vrhovi takratne evropske politike sporočili, da je multikulturalizem mrtev in da je čas, da te stvari na novo zastavimo. To je taka točka, kot je bila druga svetovna vojna, ko moraš pokazati, na kateri strani si. To je politično vprašanje, gre za globalni razredni boj. Dokler ne bo pravice na svetu, se bodo take stvari žal še dogajale.”
Na vprašanje, kako se odzvati na shode, ki svarijo pred invazijo in islamizacijo, Velikonja odgovori, da so zanj vsi skrajneži enaki. “Nikar ne padite na njihovo igro. Organizira se dostojanstven protiprotest, ki postaja zelo množičen. Še večji problem kot so majhne rasistične, ksenofobne skupine, nastane, ko inertna večina prevzame ta govor. Ko se skuša center tega problema lotiti z različnimi zelo tehnokratskimi in evropskimi izjavami.”
Evropa bo potrebovala od 40 do 50 milijonov novih ljudi, spomni Nouhoum in opozori na kriminalizacijo migrantov. “Tudi ekonomski migranti grejo, ker nimajo dostojnega življenja. Vsi imamo pravico iskati boljše življenje. Vsakemu človeku bi morali zagotoviti primerno življenje. Migranti grejo, ker v kapitalizmu določene države oropajo druge države. Kaj jim pa drugega preostane! Če bi francoski Total na primer dobiček investiral nazaj v njihovo deželo, marsikateri Kongovec ali Gabonec ne bi odšel. To je povezano. Nehajmo govoriti o ekonomskih migrantih.”
Velikonja doda, da smo tudi Slovenci v preteklosti bili ekonomski migranti. “Je pa nevarno deliti ljudi na dobre in slabe begunce, na ekonomske in politične, na moške in ženske z otroki. To ustvarja samo še večje antagonizme. Ločevanje družin – dajte no!”
Na prijavni točki Spletno oko v septembru opažajo povečano število prijav sovražnega govora. Do 21. septembra so jih prejeli 125, kar je 38 več kot v celotnem avgustu. Še posebej veliko prijav sovražnega govora so prejeli ta konec tedna ob prvem prihodu večjega števila beguncev.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Neveljaven email naslov