Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Razmere v Franciji se sicer umirjajo, tudi na letališčih ni pretiranih ukrepov, pravi naša novinarka Nataša Zanuttini: “Na letališču je več pozornosti, a ni čutiti nobene napetosti ali pretiravanja.”
Prof. Catherine Chalier, ugledna francoska filozofinja, opozarja predvsem na obveščevalne dejavnosti evropskih agencij, ki bodo v prihodnje po njenem ključne: “Še bodo sledili napadi, treba je odločno ukrepati. Ne moremo pa povsod postaviti policije in vojske.”
Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države? “Samo vojaška akcija ni zadostna ali celovita rešitev nekega problema,” pravi Jernej Müller iz Sektorja za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Jernej Müller: “Odgovor ne more biti zgolj represiven, treba je nagovarjati okoliščine, ki vodijo v radikalizacijo in terorizem.”
Janez Markeš, novinar in kolumnist Dela, izpostavlja, da je Slovenija je že naredila prve poteze. “Že pred meseci je stopila na nemško stran. Za Nemčijo so pariški dogodki na nek način razbremenilni, do zdaj je sama nosila breme begunske problematike. Napadi pa so celo Evropsko unijo postavili v položaj, ko bo morala odgovoriti celovito.
Janez Markeš: “Realne možnosti za izbiro ni več. Tuji vojaki bodo prej ali slej vkorakali v Sirijo.”
Utegnila bi se zaplesti begunska problematika. Po zaostritvi odziva proti Islamski državi v Siriji in v Iraku bo namreč tudi beguncev še več. Kako se v tem primeru soočiti z begunsko krizo in ali obstaja realna nevarnost, da bo glavo dvignila evropska “desnica” in začela s prstom kazati na begunce?
Rudi Rizman, sociolog: “Ob napadih v Siriji lahko pričakujemo nove civilne žrtve. Bombardiranje ne more biti dolgoročna strategija, na nek način pomaga islamistom pri rekrutiranju novih borcev.”
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Razmere v Franciji se sicer umirjajo, tudi na letališčih ni pretiranih ukrepov, pravi naša novinarka Nataša Zanuttini: “Na letališču je več pozornosti, a ni čutiti nobene napetosti ali pretiravanja.”
Prof. Catherine Chalier, ugledna francoska filozofinja, opozarja predvsem na obveščevalne dejavnosti evropskih agencij, ki bodo v prihodnje po njenem ključne: “Še bodo sledili napadi, treba je odločno ukrepati. Ne moremo pa povsod postaviti policije in vojske.”
Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države? “Samo vojaška akcija ni zadostna ali celovita rešitev nekega problema,” pravi Jernej Müller iz Sektorja za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Jernej Müller: “Odgovor ne more biti zgolj represiven, treba je nagovarjati okoliščine, ki vodijo v radikalizacijo in terorizem.”
Janez Markeš, novinar in kolumnist Dela, izpostavlja, da je Slovenija je že naredila prve poteze. “Že pred meseci je stopila na nemško stran. Za Nemčijo so pariški dogodki na nek način razbremenilni, do zdaj je sama nosila breme begunske problematike. Napadi pa so celo Evropsko unijo postavili v položaj, ko bo morala odgovoriti celovito.
Janez Markeš: “Realne možnosti za izbiro ni več. Tuji vojaki bodo prej ali slej vkorakali v Sirijo.”
Utegnila bi se zaplesti begunska problematika. Po zaostritvi odziva proti Islamski državi v Siriji in v Iraku bo namreč tudi beguncev še več. Kako se v tem primeru soočiti z begunsko krizo in ali obstaja realna nevarnost, da bo glavo dvignila evropska “desnica” in začela s prstom kazati na begunce?
Rudi Rizman, sociolog: “Ob napadih v Siriji lahko pričakujemo nove civilne žrtve. Bombardiranje ne more biti dolgoročna strategija, na nek način pomaga islamistom pri rekrutiranju novih borcev.”
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Neveljaven email naslov