Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Razmere v Franciji se sicer umirjajo, tudi na letališčih ni pretiranih ukrepov, pravi naša novinarka Nataša Zanuttini: “Na letališču je več pozornosti, a ni čutiti nobene napetosti ali pretiravanja.”
Prof. Catherine Chalier, ugledna francoska filozofinja, opozarja predvsem na obveščevalne dejavnosti evropskih agencij, ki bodo v prihodnje po njenem ključne: “Še bodo sledili napadi, treba je odločno ukrepati. Ne moremo pa povsod postaviti policije in vojske.”
Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države? “Samo vojaška akcija ni zadostna ali celovita rešitev nekega problema,” pravi Jernej Müller iz Sektorja za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Jernej Müller: “Odgovor ne more biti zgolj represiven, treba je nagovarjati okoliščine, ki vodijo v radikalizacijo in terorizem.”
Janez Markeš, novinar in kolumnist Dela, izpostavlja, da je Slovenija je že naredila prve poteze. “Že pred meseci je stopila na nemško stran. Za Nemčijo so pariški dogodki na nek način razbremenilni, do zdaj je sama nosila breme begunske problematike. Napadi pa so celo Evropsko unijo postavili v položaj, ko bo morala odgovoriti celovito.
Janez Markeš: “Realne možnosti za izbiro ni več. Tuji vojaki bodo prej ali slej vkorakali v Sirijo.”
Utegnila bi se zaplesti begunska problematika. Po zaostritvi odziva proti Islamski državi v Siriji in v Iraku bo namreč tudi beguncev še več. Kako se v tem primeru soočiti z begunsko krizo in ali obstaja realna nevarnost, da bo glavo dvignila evropska “desnica” in začela s prstom kazati na begunce?
Rudi Rizman, sociolog: “Ob napadih v Siriji lahko pričakujemo nove civilne žrtve. Bombardiranje ne more biti dolgoročna strategija, na nek način pomaga islamistom pri rekrutiranju novih borcev.”
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Razmere v Franciji se sicer umirjajo, tudi na letališčih ni pretiranih ukrepov, pravi naša novinarka Nataša Zanuttini: “Na letališču je več pozornosti, a ni čutiti nobene napetosti ali pretiravanja.”
Prof. Catherine Chalier, ugledna francoska filozofinja, opozarja predvsem na obveščevalne dejavnosti evropskih agencij, ki bodo v prihodnje po njenem ključne: “Še bodo sledili napadi, treba je odločno ukrepati. Ne moremo pa povsod postaviti policije in vojske.”
Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države? “Samo vojaška akcija ni zadostna ali celovita rešitev nekega problema,” pravi Jernej Müller iz Sektorja za skupno zunanjo in varnostno politiko na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Jernej Müller: “Odgovor ne more biti zgolj represiven, treba je nagovarjati okoliščine, ki vodijo v radikalizacijo in terorizem.”
Janez Markeš, novinar in kolumnist Dela, izpostavlja, da je Slovenija je že naredila prve poteze. “Že pred meseci je stopila na nemško stran. Za Nemčijo so pariški dogodki na nek način razbremenilni, do zdaj je sama nosila breme begunske problematike. Napadi pa so celo Evropsko unijo postavili v položaj, ko bo morala odgovoriti celovito.
Janez Markeš: “Realne možnosti za izbiro ni več. Tuji vojaki bodo prej ali slej vkorakali v Sirijo.”
Utegnila bi se zaplesti begunska problematika. Po zaostritvi odziva proti Islamski državi v Siriji in v Iraku bo namreč tudi beguncev še več. Kako se v tem primeru soočiti z begunsko krizo in ali obstaja realna nevarnost, da bo glavo dvignila evropska “desnica” in začela s prstom kazati na begunce?
Rudi Rizman, sociolog: “Ob napadih v Siriji lahko pričakujemo nove civilne žrtve. Bombardiranje ne more biti dolgoročna strategija, na nek način pomaga islamistom pri rekrutiranju novih borcev.”
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Neveljaven email naslov