Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju
Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.
“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”
“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”
Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.
“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”
Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.
“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah? Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”
– Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo – priti v Evropo
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju
Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.
“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”
“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”
Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.
“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”
Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.
“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah? Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”
– Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo – priti v Evropo
Slovenija zamuja z uvedbo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, hkrati pa bo letos morala v proračun EU zaradi nereciklirane plastike plačati skoraj 16 milijonov evrov. Kdaj bomo uvedli kavcijski sistem, kakšni so pomisleki in ali bomo oživili tudi ponovno uporabo steklenic, ki smo jo pred leti že poznali?
Po dveh strelskih napadih, ki sta v Srbiji zahtevala 17 življenj, se nadaljujejo pozivi k spremembam. Ni jih malo, ki trdijo, da sovraštvo, kriminal in laži promovira ter s svojimi mediji širi trenutna oblast, predsednik Aleksandar Vučić pa že izvaja nekatere napovedane ukrepe, s katerimi bodo zagotavljali varnost otrok in državljanov. Pod vprašajem so vrednote srbske družbe. Kaj sploh so, kaj predstavljajo? Kako se Srbija predstavlja v svetu?
O naši prihodnosti je prav govoriti s tistimi, ki jo bodo soustvarjali. Zato ob Unescovem svetovnem dnevu svobode tiska vroči mikrofon predajamo mladim novinarjem, ki šele vstopajo na svojo karierno pot. Kakšen odtenek ima prihodnost novinarstva v njihovih očeh?
Nasilje v družbi narašča. Pogosto je povezano s težavami v duševnem zdravju, včasih pa storilci naklepnih nasilnih kaznivih dejanj skušajo zaigrati duševno bolezen, da bi omilili svojo kazen. Določene vrste nasilja bi s psihološko obravnavo lahko preprečili, vendar so ob kroničnem pomanjkanju kliničnih psihologov čakalne dobe še vedno nedopustno dolge.
Največje žrtve trenutnih razmer v Afganistanu so ženske. Talibanska oblast jim je prepovedala višje izobraževanje, v javnosti se lahko pojavijo samo popolnoma zakrite, prepovedali pa so jim tudi službe v javnih institucijah, nevladnih organizacijah ter v Organizaciji Združenih narodov. Kakšne so trenutne razmere v Afganistanu?
Je počasno in trpljenja polno umiranje bolj humano od pomoči pri samousmrtitvi? Gre res za rubikon, ki ga ne smemo prestopiti, ali gre le za strah pred izgubo odločilne moči zdravnikov? Je človekova pravica tudi pravica do odločitve o lastni smrti? Vse to so vprašanja, ki bodo močno aktualna, če bo pripravljeni predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja dobil podporo vsaj 5000 državljanov in bo sprejet v parlamentarno zakonodajno obravnavo. Kakšne rešitve za dostojnejšo smrt in kakšne varovalke pred zlorabami predvideva predlog zakona? Kakšno je povsem sveže stališče, ki ga je Komisija za medicinsko etiko pri Ministrstvu za zdravje sprejela včeraj popoldan?
Čeprav je nasilje med vrstniki, zlasti fizično in verbalno, prisotno od nekdaj, pa so danes nove oblike trpinčenja in nadlegovanja vse pogostejše. Posledice spletnega nasilja z žaljivimi sporočili, lažnimi objavami in grožnjami so veliko hujše v primerjavi z nasiljem, ki se dogaja v fizičnem okolju. Kako ga prepoznamo, kako se pred njim zaščitimo in kako ukrepamo?
Po 30 letih neurejenosti na tem področju je Slovenija sprejela pomemben dokument, s katerim ureja pravice delavcev, ki zbolijo na delovnem mestu. V veljavo bo stopil prvega maja. Delodajalci pravilniku nasprotujejo. Odslej bodo delavci, ki so zboleli zaradi svojega dela, poklicno bolezen lažje prijavili. Vzročno povezanost med delom in boleznijo bo ugotavljala pristojna neodvisna komisija.
Še nikoli prej po mestnih središčih ni švigalo toliko različnih prevoznih sredstev kot danes. Kolesom so se pridružila tista, ki uporabnikom pomagajo z akumulatorjem, tu so še električni skiroji in rolke, ki zlasti v območjih, namenjenih tudi pešcem, nemalokrat povzročijo precejšnjo zmedo ter vodijo v konfliktne situacije. Kako doseči mirno sobivanje uporabnikov vsega omenjenega in ali lahko mikromobilnost postane resna alternativa prevozom z osebnimi avtomobili v mestih?
Cene električne energije so v letošnjem letu padle, a tako nizkih cen, kot smo jih poznali v preteklosti, ne bo več. Kakšni so razlogi za to? Zakaj postajamo vse bolj odvisni od uvoza električne energije? Kaj se dogaja s TEŠ 6 in koliko bi stal NEK 2? Kaj bo prinesla elektrifikacija voznega parka in ali bo omrežje zdržalo?
Med dobrimi praksami, po katerih naj bi se zgledovala Slovenija pri reformi javno-zdravstvenega sistema, se velikokrat omenja Estonija. Predvsem z digitalizacijo po estonskem zgledu naj bi odpravili "meglice v našem zdravstvu." V Talinu preverjamo, kakšen je v resnici estonski zdravstveni sistem, kako je organiziran in kako se financira, katere so ključne prednosti digitalizacije, s katerimi težavami se vseeno soočajo na Baltiku? Kakšne so izkušnje pacientov in zdravnikov?
Družba postaja vse manj aktivna, slabšajo se tudi prehranjevalne navade, vedno več ljudi ima težave s spanjem. Vrtinec obveznosti in preobilja informacij nas prepogosto pogoltne vase, da pozabimo sami nase. V globokem spominu vemo, da so redna telesna dejavnost, uravnotežena in zdrava prehrana, pravilna regeneracija in reden spanec temelji zdravega in sproščenega življenja. Kje pa so potem razlogi, da tako enostavnih in življenjsko pomembnih pravil ne upoštevamo, si zdravega in sproščenega življenja sploh ne moremo več privoščiti?
Ob staranju populacije se na naših cestah vozi vedno več starejših voznikov. Kdaj je nekdo še sposoben za vožnjo in kdaj ne več?
Svet Evropske centralne banke je šestič zapored zvišal obrestne mere v evrskem območju, in sicer za pol odstotne točke. ECB tako kljub pretresom na finančnih trgih v zadnjih tednih nadaljuje pot zaostrovanja denarne politike. To naj bi počela vse do občutnega znižanja inflacije. A ob nedavnem propadu pomembne ameriške banke Silicon Valley ter težavah švicarske banke Credit Suisse, ki jo je zaradi hudih likvidnostnih težav prevzela konkurenčna banka UBS, se negotovost nadaljuje. Porabnike ob tem najbolj zanima, kako dolgo se bodo še zviševale obrestne mere. To namreč pomembno vpliva na višino obveznosti pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, poleg tega so posojila vse manj dostopna.
Nekoč so mu rekli dan delovnih žena, potem je bil dolga desetletja dan žena, danes pa velja, da je 8. marec preprosto dan žensk. Mednarodni praznik žensk v približno 100 državah praznujejo vsako leto 8. marca in je dan praznovanja ekonomske, politične in socialne enakopravnosti in dosežkov žensk. Slišimo tri aktivne državljanke, ki tako ali drugače opozarjajo na različne izzive in težave.
Osnovno in srednje šolstvo v Sloveniji pesti vse večje pomanjkanje učiteljev. Po podatkih Združenja ravnateljev osnovnega šolstva naj bi po celotni šolski vertikali manjkalo približno 4000 kvalificiranih učiteljev, največje je pomanjkanje med učitelji naravoslovja in razrednega pouka. Pristojni svarijo, da je problem šele v začetni fazi, saj je največji val upokojevanja še pred nami. Ob tem pa je po vzoru zahodnih držav pri nas opaziti trend, da kvalificirani mladi učitelji po nekaj letih dela v šolstvu zapuščajo svoj poklic. Kakšne ukrepe bo sprejela država in kako preprečiti grozeče zdrse v kakovosti izobraževalnega sistema?
V nadaljevanki Pritiski na tisk opisujemo razmere in nizamo mnenja o vlogi in prihodnosti tiskanih medijev.
Evropska unija je uvedla nove sankcije proti Iranu zaradi nasilnega zatiranja protestov, ki so septembra lani izbruhnili po smrti Mahse Amini, ki jo je t. i. moralna policija aretirala zaradi nepravilnega nošenja naglavne rute, v zaporu pa je zaradi posledic brutalnega nasilja izgubila življenje. Evropska unija je sankcije uvedla proti 196 posameznikom in 33 pravnim osebam, med drugim proti moralni policiji, načelnikom revolucionarne garde in državnim medijem.
Kakšne so razmere na področju tiskanih medijev v tujini? Na kakšen način lahko tisku pomagajo države? Oziroma ali sploh imajo interes?
Da so urgentni centri pri nas prezasedeni, ni nikakršna skrivnost. Konec lanskega leta smo lahko tudi brali, da so nekateri posamezniki na obravnavo tam čakali tudi do 36 ur. Urgenca je eno najzahtevnejših delovišč, negovalnega kadra primanjkuje, pogoste so bolniške odsotnosti, tudi odpovedi, dejansko “štukajo” s študenti, pravi predstojnik jeseniške urgence dr. Robert Carotta. Dolge čakalne vrste pa niso odvisne le od zdravstvenega osebja, temveč tudi od pacientov, takšnih, ki na urgenco prihajajo tudi zaradi neurgentnih stanj, kar tretjina vseh pacientov, ki prihajajo na urgenco Jesenice, je takšnih. V času pred svetovnim prvenstvom v nordijskem smučanju v Planici tako preverjamo stanje tam najbližje urgence, sprašujemo se, zakaj se že vrsto let kopičijo težave urgenc, kakšne so rešitve ter kje zdravstveni delavci črpajo motivacijo za delo.
Neveljaven email naslov