Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju
Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.
“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”
“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”
Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.
“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”
Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.
“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah? Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”
– Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo – priti v Evropo
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistan je danes, posebno zaradi velikih pričakovanj, ki smo jih imeli po letu 2001, v zelo slabem stanju
Angela Merkel je prejšnji teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – drugače od prebežnikov iz Sirije in Iraka – velja za dokaj mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Afganistanec Naser Mohamadi je v Slovenijo prišel na povabilo Zavoda Krog in v okviru projekta “gospodarskega in družbenega opolnomočenja žensk v Heratu”, ki ga sicer sofinancira tudi naše zunanje ministrstvo. Je sodelavec številnih mednarodnih nevladnih organizacij v Afganistanu, ukvarja se prav z begunci, ki se vračajo v domovino.
“Veste, tale luč, ki gori nad nama – to, ogrevanje, dom, za veliko večino Afganistancev še vedno ni nekaj samoumevnega. Dokler država ne bo varna, tam ne bo hotel nihče vlagati. In če ne vlagaš, nimaš ničesar. Revni smo, pa ne govorim o hrani, ampak o infrastrukturi, upravljanju, vodstvenih kadrih. Vse, kar smo nekoč imeli, je uničeno.”
“Zakaj se je to ukvarjanje, ali prihajajo migranti ali begunci, sploh začelo? Pred nekaj dnevi me je to nekdo vprašal na fakulteti, kjer sem predaval. Vsako državo posebej, ki je kakor koli sodelovala v kakšni od vojn v Afganistanu v zadnjih štirih desetletjih, bi vprašal, kaj nam je s svojim posredovanjem in sodelovanjem prinesla.”
Pred dvema letoma je v ZDA odšel tudi Naserjev brat, sicer inženir, drugega brata in očeta so mu ubili talibani leta 2006. Sam bi prav tako poskušal emigrirati, a ima v Afganistanu še vedno mamo, pa tudi zasluži dovolj, da lahko preživi družino.
“Seveda so med begunci različni ljudje, pridni in taki, ki trenutne razmere zgolj izkoriščajo. Ampak lahko zatrdim, da trenutno Afganistan še vedno zapuščajo predvsem najboljši, možgani. Kar je seveda tragedija za državo, ampak po drugi strani v tem vidim tudi priložnost.”
Naser Mohammadi bo pred vrnitvijo v domovino, Afganistan, bo obiskal še svojo sorodnico na Nizozemskem, potem se vrača domov, kjer bo očitno z reintegracijo beguncev imel še ogromno dela.
“Ne gre za vesoljce ali pošasti, ampak za ljudi, ki so v težavah in zato bežijo. Predstavljajte si, da ste stari 30 ali 40 let, prvič vidite morje, ker ga v Afganistanu pač ni. Ne znate plavati, pa vseeno daste ves denar, ki ga imate, naložite svojo družino na čoln in bežite čez morje. Bi se vi podali na tako pot, če ne bi bili v resnih težavah? Seveda niso vsi dobri ali slabi. So pač ljudje, taki kot povsod po svetu. In še enkrat: ta tok ljudi lahko ustavimo samo tako, da v Afganistanu ali kjer koli drugje pride do sprememb na bolje.”
– Naser Mohammadi ob vprašanju, zakaj bi se Evropejci morali čutiti odgovorne za ljudi, ki iz Azije poskušajo – morda tudi na silo – priti v Evropo
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Neveljaven email naslov