Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Podatki statističnega urada kažejo, da Slovenci za prostitucijo v letu 2014 namenili 69,2 milijona evrov. S spolnim delom naj bi se v Sloveniji ukvarjalo do 2.000 ljudi. Toda to so vse le ocene, oprijemljivih podatkov ni.
V Sloveniji je prepovedano ponujati spolne usluge na vsiljiv način. Prav tako je prekršek, če ponujanje spolnih uslug koga moti, vznemirja ali povzroča zgražanje. Kot pravi vodja sektorja za organizirano kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Tomaž Peršolja je namen tega preprečevanje ulične prostitucije:
“Večji del prostitucije je prikrite, se pravi, da se izvaja v nočnih lokalih, najetih stanovanjih, hotelskih in najetih sobah. Drugih oblik prostitucije pri nas ne zaznavamo.”
Slovenija je z novelo kazenskega zakonika konec lanskega leta opredelila kot kaznivo tudi koriščenje spolne usluge, ki bi jo nudila žrtev trgovine z ljudmi.
Predsednica Evropskega ženskega lobija Sonja Lokar je prepričana, da se je velika večina ljudi s prostitucijo začela ukvarjati ali zaradi skrajne psihološke in materialne stiske ali pa pod prisilo. Zavzema se za odločno zaostritev kaznovanja zvodnikov, organizacije prostitucije in tudi strank.
“Če ni povpraševanja, tudi ponudba ugasne.”
Predsednica ženskega lobija je proti legalizaciji prostitucije, saj naj bi se državah, kjer so jo uvedli, povečala povpraševanje in ponudba, nelegalni del prostitucije pa naj se ne bi zmanjšal.
Odvetnica, ki se z bojem proti trgovanju z ljudmi ukvarja že tri desetletja, Nizozemka Marjan Wijers, pravi, da je nelegalen del prostitucije pogosto neviden.
“Če se poveča število prijav, še ne pomeni, da se poveča tudi samo trgovanje z ljudmi. To lahko pomeni le to, da ljudje prej poročajo o zlorabah, izkoriščanju in trgovanju. Na Nizozemskem je število prijav naraslo, toda to je posledica tudi tega, da se že 25 let zelo dejavno borimo proti trgovanju z ljudmi. Uveljavili smo številne ukrepe za to, da bi se ljudje čim lažje odločili to tudi prijaviti policiji.”
Kot pravi Marjan Wijers, so v številnih državah, kjer prostitucija ni legalizirana, nekatere spolne delavke in delavci prisiljeni zagotavljati brezplačne spolne storitve. Prav to je doživljala Aleša, ki je bila prisiljena v prostitucijo na Hrvaškem (njeni in Ulini zgodbi smo se podrobneje posvetili v Reakciji).
Red. prof. na Fakulteti za socialno delo sociologinja dr. Darja Zaviršek pravi, da so raziskave o kriminalizaciji prostitucije v skandinavskih državah kažejo ambivalentne.
“Nekatere raziskave kažejo, da gre za zelo dobro regulacijo, ki je zmanjšala število nasilnih dejanj nad prostitutkami in zmanjšale število prostitucije. Druge raziskave obratno trdijo, da je prostitucija postala samo bolj skrita, da se je spremenila in je za stranke, ki bi sicer bile kriminalizirane, varnejša, za ženske pa ni nobene spremembe.”
Darja Zaviršek je svoje mnenje glede kriminalizacije prostitucije spremenila. Pri tem ostaja zelo kritična, da se morajo ženske prostituirati zaradi ekonomskih razlogov ali trgovine z ljudmi. “Žensko telo je še vedno vprašanje človekovih pravic, če je na trgu. Toda če pogledamo iz perspektive osebnega stališča spolnih delavk, vidimo, da je kriminalizacija bolj del problema kot del rešitve.”
Sonja Lokar zavrača misel, da bi v 21. stoletju lahko bilo človeško telo blago kot vsako drugo. Prepričana je, da gre pri prostituciji za fizičen stik, ki povzroča zdravstveno, psihološko in drugo škodo. “Zakaj bi dovolili, da lahko nekdo, ki ima denar, poškoduje drugega človeka?”
Prostitucija po mnenju Sonje Lokar ni najstarejša obrt, ampak najstarejša zloraba. “Ženske so skozi zgodovino in še danes v vlogi šibkejšega pola družbe. Ne samo fizično, ampak tudi ekonomsko, politično, socialno. Tudi otroško delo so včasih neizmerno izkoriščali in ga tam, kjer ga niso uspeli z zakonsko prisilo zatreti, še danes.”
Raziskovalec dr. Iztok Šori z Mirovnega inštituta se strinja s Sonjo Lokar, da je treba odpraviti stigmo ljudi, ki se ukvarjajo s prostitucijo, vendar meni, da bi jim morali priznati avtonomijo, da lahko sami odločajo o svojem telesu in življenju.
“Ljudje imamo zelo različne odnose do svoje spolnosti in intimnosti. Če to prepoznamo, potem lahko začnemo na spolno delo gledati tudi s perspektive dela. Potem velikokrat ugotovimo, da to delo v marsičem podobno drugim oblikam dela.”
Na podlagi opravljenih intervjujev Šori izpostavlja, da spolne delavke in delavci sami najpogosteje pravijo, da bi jim najbolj koristila dekriminalizacija in legalni odnosi.
“To ne pomeni, da v prostituciji ni izkoriščanja, nasilja, trgovanja z ljudmi. Absolutno je treba te pojave odstranjevati in se proti njim boriti. Seveda bo neka oseba, ki je bila žrtev, imela drugačen pogled na urejanje prostitucije kot druga, ki pravi, da to počne prostovoljno.”
Iztok Šori meni, da prostitucije ne bi smeli niti idealizirati niti v njej videti izključno nasilja. Izpostavi, da izkoriščanje, trgovina z ljudmi in druge kriminalne prakse niso značilne samo za prostitucijo, ampak so še bolj značilne na primer za gradbeništvo.
“Tukaj so dosti bolj zapletene situacije. Tistim, ki to delajo prostovoljno, moramo omogočiti, da bodo to počeli izven kriminalnega podzemlja in ne bodo odrinjeni na rob družbe.”
Ljudje se za prostitucijo odločajo iz različnih razlogov, prav tako tudi stranke. Darja Zaviršek izpostavi konvencijo o pravicah ljudi z ovirami, v kateri jasno piše, da imajo ljudje z ovirami pravico do spolnosti.
“Po zahodnih državah imamo tako imenovane spolne delavke, ki opravijo določeno krajše izobraževanje in nato lahko dajejo spolne usluge ljudem z ovirami. Pri nas je to še povsem neznano. Moje študentke in študentje se praviloma škandalizirajo, ko o tem govorim na predavanjih. Prav gotovo pa je to eden od načinov, kako spremeniti tradicionalna stališča o ljudeh z ovirami kot o nespolnih, brezspolnih bitjih, ki ne rabijo spolnosti.”
Regulacija prispeva k boju proti trgovini z ljudmi. Darja Zaviršek ni zasledila, da bi kje prišlo do trgovine z ljudmi pri spolni asistenci. “Država je dolžna poskrbeti za regulacijo na tem področju. Izredno pomembno je imeti zelo etično regulacijo, ki ščiti ženske, ne pa da so izpostavljene vsakdanjemu nasilju.”
V Sloveniji prostitucija ni regulirana.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Podatki statističnega urada kažejo, da Slovenci za prostitucijo v letu 2014 namenili 69,2 milijona evrov. S spolnim delom naj bi se v Sloveniji ukvarjalo do 2.000 ljudi. Toda to so vse le ocene, oprijemljivih podatkov ni.
V Sloveniji je prepovedano ponujati spolne usluge na vsiljiv način. Prav tako je prekršek, če ponujanje spolnih uslug koga moti, vznemirja ali povzroča zgražanje. Kot pravi vodja sektorja za organizirano kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije Tomaž Peršolja je namen tega preprečevanje ulične prostitucije:
“Večji del prostitucije je prikrite, se pravi, da se izvaja v nočnih lokalih, najetih stanovanjih, hotelskih in najetih sobah. Drugih oblik prostitucije pri nas ne zaznavamo.”
Slovenija je z novelo kazenskega zakonika konec lanskega leta opredelila kot kaznivo tudi koriščenje spolne usluge, ki bi jo nudila žrtev trgovine z ljudmi.
Predsednica Evropskega ženskega lobija Sonja Lokar je prepričana, da se je velika večina ljudi s prostitucijo začela ukvarjati ali zaradi skrajne psihološke in materialne stiske ali pa pod prisilo. Zavzema se za odločno zaostritev kaznovanja zvodnikov, organizacije prostitucije in tudi strank.
“Če ni povpraševanja, tudi ponudba ugasne.”
Predsednica ženskega lobija je proti legalizaciji prostitucije, saj naj bi se državah, kjer so jo uvedli, povečala povpraševanje in ponudba, nelegalni del prostitucije pa naj se ne bi zmanjšal.
Odvetnica, ki se z bojem proti trgovanju z ljudmi ukvarja že tri desetletja, Nizozemka Marjan Wijers, pravi, da je nelegalen del prostitucije pogosto neviden.
“Če se poveča število prijav, še ne pomeni, da se poveča tudi samo trgovanje z ljudmi. To lahko pomeni le to, da ljudje prej poročajo o zlorabah, izkoriščanju in trgovanju. Na Nizozemskem je število prijav naraslo, toda to je posledica tudi tega, da se že 25 let zelo dejavno borimo proti trgovanju z ljudmi. Uveljavili smo številne ukrepe za to, da bi se ljudje čim lažje odločili to tudi prijaviti policiji.”
Kot pravi Marjan Wijers, so v številnih državah, kjer prostitucija ni legalizirana, nekatere spolne delavke in delavci prisiljeni zagotavljati brezplačne spolne storitve. Prav to je doživljala Aleša, ki je bila prisiljena v prostitucijo na Hrvaškem (njeni in Ulini zgodbi smo se podrobneje posvetili v Reakciji).
Red. prof. na Fakulteti za socialno delo sociologinja dr. Darja Zaviršek pravi, da so raziskave o kriminalizaciji prostitucije v skandinavskih državah kažejo ambivalentne.
“Nekatere raziskave kažejo, da gre za zelo dobro regulacijo, ki je zmanjšala število nasilnih dejanj nad prostitutkami in zmanjšale število prostitucije. Druge raziskave obratno trdijo, da je prostitucija postala samo bolj skrita, da se je spremenila in je za stranke, ki bi sicer bile kriminalizirane, varnejša, za ženske pa ni nobene spremembe.”
Darja Zaviršek je svoje mnenje glede kriminalizacije prostitucije spremenila. Pri tem ostaja zelo kritična, da se morajo ženske prostituirati zaradi ekonomskih razlogov ali trgovine z ljudmi. “Žensko telo je še vedno vprašanje človekovih pravic, če je na trgu. Toda če pogledamo iz perspektive osebnega stališča spolnih delavk, vidimo, da je kriminalizacija bolj del problema kot del rešitve.”
Sonja Lokar zavrača misel, da bi v 21. stoletju lahko bilo človeško telo blago kot vsako drugo. Prepričana je, da gre pri prostituciji za fizičen stik, ki povzroča zdravstveno, psihološko in drugo škodo. “Zakaj bi dovolili, da lahko nekdo, ki ima denar, poškoduje drugega človeka?”
Prostitucija po mnenju Sonje Lokar ni najstarejša obrt, ampak najstarejša zloraba. “Ženske so skozi zgodovino in še danes v vlogi šibkejšega pola družbe. Ne samo fizično, ampak tudi ekonomsko, politično, socialno. Tudi otroško delo so včasih neizmerno izkoriščali in ga tam, kjer ga niso uspeli z zakonsko prisilo zatreti, še danes.”
Raziskovalec dr. Iztok Šori z Mirovnega inštituta se strinja s Sonjo Lokar, da je treba odpraviti stigmo ljudi, ki se ukvarjajo s prostitucijo, vendar meni, da bi jim morali priznati avtonomijo, da lahko sami odločajo o svojem telesu in življenju.
“Ljudje imamo zelo različne odnose do svoje spolnosti in intimnosti. Če to prepoznamo, potem lahko začnemo na spolno delo gledati tudi s perspektive dela. Potem velikokrat ugotovimo, da to delo v marsičem podobno drugim oblikam dela.”
Na podlagi opravljenih intervjujev Šori izpostavlja, da spolne delavke in delavci sami najpogosteje pravijo, da bi jim najbolj koristila dekriminalizacija in legalni odnosi.
“To ne pomeni, da v prostituciji ni izkoriščanja, nasilja, trgovanja z ljudmi. Absolutno je treba te pojave odstranjevati in se proti njim boriti. Seveda bo neka oseba, ki je bila žrtev, imela drugačen pogled na urejanje prostitucije kot druga, ki pravi, da to počne prostovoljno.”
Iztok Šori meni, da prostitucije ne bi smeli niti idealizirati niti v njej videti izključno nasilja. Izpostavi, da izkoriščanje, trgovina z ljudmi in druge kriminalne prakse niso značilne samo za prostitucijo, ampak so še bolj značilne na primer za gradbeništvo.
“Tukaj so dosti bolj zapletene situacije. Tistim, ki to delajo prostovoljno, moramo omogočiti, da bodo to počeli izven kriminalnega podzemlja in ne bodo odrinjeni na rob družbe.”
Ljudje se za prostitucijo odločajo iz različnih razlogov, prav tako tudi stranke. Darja Zaviršek izpostavi konvencijo o pravicah ljudi z ovirami, v kateri jasno piše, da imajo ljudje z ovirami pravico do spolnosti.
“Po zahodnih državah imamo tako imenovane spolne delavke, ki opravijo določeno krajše izobraževanje in nato lahko dajejo spolne usluge ljudem z ovirami. Pri nas je to še povsem neznano. Moje študentke in študentje se praviloma škandalizirajo, ko o tem govorim na predavanjih. Prav gotovo pa je to eden od načinov, kako spremeniti tradicionalna stališča o ljudeh z ovirami kot o nespolnih, brezspolnih bitjih, ki ne rabijo spolnosti.”
Regulacija prispeva k boju proti trgovini z ljudmi. Darja Zaviršek ni zasledila, da bi kje prišlo do trgovine z ljudmi pri spolni asistenci. “Država je dolžna poskrbeti za regulacijo na tem področju. Izredno pomembno je imeti zelo etično regulacijo, ki ščiti ženske, ne pa da so izpostavljene vsakdanjemu nasilju.”
V Sloveniji prostitucija ni regulirana.
Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.
Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.
Davčna uprava je odmerila večino davčnih obveznosti za preteklo leto,mnogi svojih obveznosti še niso poravnali in trenutno so v pripravi, med drugimi, davčne izvršbe za 50.000 dolžnikov z dolgom od 10 do 100 € (od tega jih je 8.500 tik pred samo izvršbo). Stroški davčne izvršbe, ki jih je dolžan plačati davčni zavezanec, ko prejme sklep o davčni izvršbi, znašajo 25 € za administrativne sklepe oziroma 75 € za sklep o davčni izvršbi na premičnine, stroške izpeljave postopka pa si zaračunajo še banke.
Pomoč poplavljenim na Balkanu se še naprej zbira po vsej Sloveniji, počasi se bo začela tudi obnova prizadetih območij. Zbiranje pomoči pa ima, zanimivo, tudi pozitiven vpliv na naše gospodarstvo. Kakšne so aktualne razmere na poplavljenih območjih, kako je s pomočjo in učinkovitostjo njenega razdeljevanja, kaj v Srbiji in Bosni in Hercegovini trenutno najbolj potrebujejo, kako bo z obnovo in kakšna bo pri tem vloga Slovenije …
Poraba bioloških, tarčnih in drugih dragih zdravil na recept se opazno povečuje, ugotavljajo v slovenski zdravstveni blagajni. Če jih opredelimo po strošku zdravljenja, ki presega 2 tisoč evrov letno na osebo, je bil njihov delež lani skoraj 23-odstoten, samo v ljubljanskem kliničnem centru pa so biološka zdravila predstavljala polovico vseh stroškov za zdravila. Ob navadnih bioloških zdravilih pa so novi igralci na trgu tudi biogeneriki oziroma podobna biološka zdravila, pri razvoju katerih igramo prav Slovenci pomembno vlogo. Kako tovrstna zdravila zaznamujejo farmacevtski trg in kaj obetajo pacientom?
Na obojih dosedanjih evropskih volitvah je bila volilna udeležba v Sloveniji 28%. Strokovnjaki ugotavljajo, da je to premalo in se hkrati sprašujejo, zakaj ljudi evropske teme ne zanimajo bolj.
Evropska unija se je prejšnji teden odločila, da bo leto 2015 evropsko leto razvoja. Kakšna pa je realnost?
Probleme rešujemo takoj. V dobro zavarovancev. Tako piše v poročilu Zavoda za zdravstveno zavarovanje za lansko leto. Na spletni strani Zdravniške zbornice pa najdemo misel, da le zdravnik in pacient, ki si zaupata, lahko dosežeta najboljše učinke zdravljenja. Resničnost teh trditev smo preverili pri predstavnikih medicinske stroke in Zavoda za zdravstveno zavarovanje.
Odlično usposobljeni reševalci in piloti očitno niso dovolj, da bi slovenski sistem helikopterskega reševanja veljal za vzornega. Bo treba zaradi evropskih smernic res kaj spremeniti? “V letu 2013 smo opravili okoli 400 ur humanitarnih nalog. Približno 180 ur nujne medicinske pomoči, 100 ur gorsko reševalnih akcij, 60 ur prevozov v inkubatorju in 70 ur medbolnišničnih prevozov,” pojasnjuje vodja oddelka pilotov pri letalski policijski enoti Damjan Bregar. Bodo policijski in vojaški helikopterji jeseni še smeli sodelovati pri nujni medicinski pomoči? Zakaj Slovenija sama vzorno ne uredi področja in straši s predpisi iz Bruslja?
Ob vsaki politični krizi Slovenci spoznavamo, da so lahko tudi različni volilni sistemi stvar mode, časa in prostora. In predvsem stopnje demokratične zavesti nekega naroda. Gost tokratne oddaje je bil dr. Ciril Ribičič.
Pred desetimi leti je Slovenija postala članica Evropske unije in s tem - kot je veljalo tedaj - izpolnila svoj največji cilj. Se tega danes še zaveda? Dejansko čuti prednosti? Razume pomen? Ali pa - nasprotno - včlanitev v Unijo vsakič znova začuti zgolj takrat, ko iz Bruslja pridejo nova žuganja o nujnosti varčevanja, o hitri privatizaciji, o zamujenih reformah. Vidijo ljudje prednosti ali zgolj neoliberalne zahteve?
V primerjavi s prvo raziskavo iz leta 2008 je letošnja pokazala, da je nasilje med srednješolci vse pogostejši pojav. Zaradi tega bosta Dijaška organizacija in Sindikat vzgoje in izobraževanja z rezultati seznanila vse udeležence šolskega procesa, pa tudi pristojne institucije – za hitro ukrepanje proti tovrstnemu nasilju v različnih pojavnih oblikah.
Mlade ženske so na trgu dela posebej ranljiva ciljna skupina. Statistične raziskave odkrivajo, da mlada dekleta zelo težko pridejo do ustrezne prve zaposlitve, razlika med stopnjo delovne aktivnosti in brezposelnostjo žensk in moških pa se je v zadnjih letih povečala.
Ljudje smo po desetletjih nekaznovanega kriminala belih ovratnikov lačni pravice, zato so mediji v spregi z organi pregona začeli objavljati posnetke izvrševanja predkazenskih postopkov. Tovrstni inscenirani “resničnostni šovi” nimajo kaj dosti opraviti ne s pravom, ne z učinkovitim preganjanjem kriminalcev. Gost je bil dr. Ljubo Bavcon.
Točno 40 dni pred evropskimi volitvami na Valu 202 nadaljujemo serijo prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Tudi zanje bomo na volitvah 25. maja posredno oddali glas. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile in v katero smer želijo usmeriti evropsko ladjo.
Pri nas je 6681 licenciranih varnostnikov pri zasebnikih, ki se že leta otepajo slabih delovnih pogojev in sramotno nizkih plač, v nevarnosti so tudi njihove osnovne delavske pravice. Večina izmed 6 tisoč zasebnih varnostnikov upa na ureditev razmer s sprejetjem panožne kolektivne pogodbe, na katero pa čakajo že skoraj desetletje.
Prestavitev kandidatov evropskih političnih skupin za predsednika evropske komisije. Izpostavljanje teh kandidatov je novost v evro volilni kampanji in naj bi pomagala povečati volilno udeležbo. Šef komisije seveda še zdaleč nima toliko moči, kot jo imajo po državah premierji ali predsedniki, je pa izbor kandidatov vendarle dober pokazatelj, kako razmišljajo evropske politične sile. Predstavljamo kandidata Evropske ljudske stranke Jeana Clauda Junkerja in kandidata nove združene evropske levice Aleksisa Ciprasa.
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Neveljaven email naslov