Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta.
A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Strani temnega spleta ponujajo tudi prepovedane droge, zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce
Stran, ki jo berete v tem trenutku, je na tako imenovanem “čistem” delu interneta. Uredili pa smo jo na “drugi” strani interneta oziroma “deepwebu”, na strani, do katere vi ne morete dostopati, saj je skrita z namenom. Ampak tam, kjer mi urejamo strani, se ne dogaja nič nevarnega ali prepovedanega.
Vendar na internetu obstaja področje, kjer so tudi takšne stvari. In zato smo se s pomočjo strokovnjakov, ki imajo izkušnje s “temno” stranjo interneta oziroma “darkwebom”, podali v globine internetne sfere, za katero si niste mislili, da obstaja.
Splet lahko primerjamo s piramido oziroma, po računalničarju Michaelu Bergmanu, z ledeno goro, kar je najbolj razširjen prikaz v praksi. Nad vodo so podatki in vsebine, ki jih lahko najdemo prek iskalnikov, kot so Google, Yahoo, Bing. Pod vodo pa je deepweb, kjer so vsebine, do katerih ne moremo dostopati vsi, do njih lahko pridemo z različnimi gesli. Naša osebna stran na facebooku ali elektronski naslov, na katerem se vpišemo z geslom, sta na deepwebu. In globlje ko gremo, temneje in tudi bolj nevarno postaja.
Dostop do tja, do darkneta oziroma temnega spleta, pa omogoči TOR (The Onion Router), najbolj znano temačno omrežje, ki je bilo razvito z namenom, da bi omogočilo anonimno rabo interneta.
“Tor je bil postavljen z namenom anonimizacije. V večjem delu ga financira ameriška vlada. Primarno njegov namen namreč ni izvajanje kriminalnih dejavnosti. V državah, kjer vlada cenzura, kjer ni svobode govora, se lahko državljani povežejo, ne da bi jih kdo odkril. Tudi projekt Wikileaks deluje prek Tora,” razlaga strokovni sodelavec pri reviji Monitor dr. Matej Huš.
“Večinoma skrajno dolgočasne stvari. Neumni pogovori, nedelujoče spletne strani. Tisti manjši del, kjer se izvajajo nezakonite stvari, pa je precej dobro skrit. In pomembno je, da na Toru ni klasičnih iskalnikov. Sam moraš vedeti, kam hočeš priti,” pojasnjuje Matej Huš.
Darknet se največkrat omenja v povezavi z nedovoljenimi mehkimi in trdimi drogami. Po nekaterih podatkih naj bi v obdobju od leta 2012 do leta 2015 promet s prepovedanimi drogami na darknetu narasel z 12 milijonov na več kot 150 milijonov dolarjev na leto.
Zakaj se to dogaja, razloži razvojni računalniški inženir Dejan Ornig: “Tam pravzaprav zelo malo tvegaš. Še posebej zato, ker obstajajo trgi znotraj Evropske unije, in če pošiljka pride z evropskega naslova in je poslana na evropski naslov, ne gre skozi carino. In tako razmeroma varno dobiš drogo. Tudi za prodajalce je lažje prodajati droge na darknetu, kjer veljajo pravila anonimnosti, kot pa na ulici, kjer vedno tvegajo policijsko kontrolo, racijo in tajno opazovanje.”
Strani temnega spleta ponujajo tudi zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce. Pred leti je bil odmeven primer prijetja Avstralca, ki je vodil pedofilsko združbo. Tudi sam je zlorabljal otroke, početje posnel in film objavil na darknetu. Krožijo tudi govorice o straneh, na katerih lahko naročite umor ali bombni napad. A dr. Matej Huš pravi, da je v zvezi z darknetom tudi veliko pretiravanja.
“Veliko je primerov, ko se recimo kašen nadobudnež odloči, da bo kupil ukradeno kreditno kartico na darknetu, in potem opravi ta nakup v bitcoinih in ugotovi, da gre v bistvu za prevaro. Na koncu ne dobi kreditne kartice, pa še tiste bitcoine izgubi. Kaj boste storili, če boste oškodovani na darknetu? Boste šli na policijsko postajo? Kaj boste pa rekli?” opozarja Dejan Ornig.
Edina valuta na #darknet je digitalni denar bitcoin. Transakcije so sicer javne, a kdo je lastnik računov, se ne ve.
— Val 202 (@Val202) August 23, 2016
Naši policisti so že obravnavali primere, ko so preiskovane osebe na darknetu kupovale predvsem nedovoljene snovi, nimajo pa odprtih preiskav, povezanih s tem. Sicer imamo pri nas tudi Center za računalniško preiskovanje v okviru kriminalistične policije. Uroš Lavrič, vodja oddelka za kriminalne združbe, sektor za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi, dodaja: “Policija si prizadeva, da je seznanjena s tem, kar se dogaja na darknetu. Zato smo že tudi predlagali nove zakonske rešitve oziroma skušamo držati korak tudi z novimi tehnologijami. Tega pa zakonodaja vsaj trenutno ne omogoča popolnoma. Prihaja do nesorazmerja med pravicami in posegi. Zakonodajalec ocenjuje, da v Sloveniji še ni potrebe, da bi nam dal orodje, s katerimi bi učinkoviteje delovali na tem področju.”
Matej Breznik z nacionalnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Arnes, uporabnike deli v dve skupini. “Na eni strani so to tisti, ki si prvič naložijo Tor in dejansko niti ne vedo, kaj vse, tudi slabega, se jim lahko zgodi zaradi težnje po zasebnosti. Na drugi strani imamo ljudi, ki že vedo, kaj in kako. Ti pa nočejo priti v stik z nami, ker verjetno delajo tudi nezakonite stvari.”
“Lahko je pozitivno za posameznika, ki ve, kaj išče. Če pa se kdo slučajno znajde na temni strani, priporočam, da nemudoma zapusti te strani, ker nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. O tem namreč ni nobenega podatka. Navsezadnje so lahko na drugi strani tudi uslužbenci kakšne službe, ki tako zbirajo informacije oziroma skušajo razbiti kakšno kriminalno združbo. Vedno, ko se povezujemo na te strani, moramo vedeti, da kljub temu, da smo anonimni, ne vemo, kdo stoji za tem, lahko je kriminalec, policist ali kdorkoli.” Zato Dejan Ornig odsvetuje raziskovanje po darknetu.
Na darknetu:
– Ne puščamo osebnih podatkov.
– Nikakor ne vpisujemo številke svoje kreditne kartice.
– Ne posredujemo gesel.
– In ne naročamo prepovedanih stvari.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta.
A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Strani temnega spleta ponujajo tudi prepovedane droge, zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce
Stran, ki jo berete v tem trenutku, je na tako imenovanem “čistem” delu interneta. Uredili pa smo jo na “drugi” strani interneta oziroma “deepwebu”, na strani, do katere vi ne morete dostopati, saj je skrita z namenom. Ampak tam, kjer mi urejamo strani, se ne dogaja nič nevarnega ali prepovedanega.
Vendar na internetu obstaja področje, kjer so tudi takšne stvari. In zato smo se s pomočjo strokovnjakov, ki imajo izkušnje s “temno” stranjo interneta oziroma “darkwebom”, podali v globine internetne sfere, za katero si niste mislili, da obstaja.
Splet lahko primerjamo s piramido oziroma, po računalničarju Michaelu Bergmanu, z ledeno goro, kar je najbolj razširjen prikaz v praksi. Nad vodo so podatki in vsebine, ki jih lahko najdemo prek iskalnikov, kot so Google, Yahoo, Bing. Pod vodo pa je deepweb, kjer so vsebine, do katerih ne moremo dostopati vsi, do njih lahko pridemo z različnimi gesli. Naša osebna stran na facebooku ali elektronski naslov, na katerem se vpišemo z geslom, sta na deepwebu. In globlje ko gremo, temneje in tudi bolj nevarno postaja.
Dostop do tja, do darkneta oziroma temnega spleta, pa omogoči TOR (The Onion Router), najbolj znano temačno omrežje, ki je bilo razvito z namenom, da bi omogočilo anonimno rabo interneta.
“Tor je bil postavljen z namenom anonimizacije. V večjem delu ga financira ameriška vlada. Primarno njegov namen namreč ni izvajanje kriminalnih dejavnosti. V državah, kjer vlada cenzura, kjer ni svobode govora, se lahko državljani povežejo, ne da bi jih kdo odkril. Tudi projekt Wikileaks deluje prek Tora,” razlaga strokovni sodelavec pri reviji Monitor dr. Matej Huš.
“Večinoma skrajno dolgočasne stvari. Neumni pogovori, nedelujoče spletne strani. Tisti manjši del, kjer se izvajajo nezakonite stvari, pa je precej dobro skrit. In pomembno je, da na Toru ni klasičnih iskalnikov. Sam moraš vedeti, kam hočeš priti,” pojasnjuje Matej Huš.
Darknet se največkrat omenja v povezavi z nedovoljenimi mehkimi in trdimi drogami. Po nekaterih podatkih naj bi v obdobju od leta 2012 do leta 2015 promet s prepovedanimi drogami na darknetu narasel z 12 milijonov na več kot 150 milijonov dolarjev na leto.
Zakaj se to dogaja, razloži razvojni računalniški inženir Dejan Ornig: “Tam pravzaprav zelo malo tvegaš. Še posebej zato, ker obstajajo trgi znotraj Evropske unije, in če pošiljka pride z evropskega naslova in je poslana na evropski naslov, ne gre skozi carino. In tako razmeroma varno dobiš drogo. Tudi za prodajalce je lažje prodajati droge na darknetu, kjer veljajo pravila anonimnosti, kot pa na ulici, kjer vedno tvegajo policijsko kontrolo, racijo in tajno opazovanje.”
Strani temnega spleta ponujajo tudi zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce. Pred leti je bil odmeven primer prijetja Avstralca, ki je vodil pedofilsko združbo. Tudi sam je zlorabljal otroke, početje posnel in film objavil na darknetu. Krožijo tudi govorice o straneh, na katerih lahko naročite umor ali bombni napad. A dr. Matej Huš pravi, da je v zvezi z darknetom tudi veliko pretiravanja.
“Veliko je primerov, ko se recimo kašen nadobudnež odloči, da bo kupil ukradeno kreditno kartico na darknetu, in potem opravi ta nakup v bitcoinih in ugotovi, da gre v bistvu za prevaro. Na koncu ne dobi kreditne kartice, pa še tiste bitcoine izgubi. Kaj boste storili, če boste oškodovani na darknetu? Boste šli na policijsko postajo? Kaj boste pa rekli?” opozarja Dejan Ornig.
Edina valuta na #darknet je digitalni denar bitcoin. Transakcije so sicer javne, a kdo je lastnik računov, se ne ve.
— Val 202 (@Val202) August 23, 2016
Naši policisti so že obravnavali primere, ko so preiskovane osebe na darknetu kupovale predvsem nedovoljene snovi, nimajo pa odprtih preiskav, povezanih s tem. Sicer imamo pri nas tudi Center za računalniško preiskovanje v okviru kriminalistične policije. Uroš Lavrič, vodja oddelka za kriminalne združbe, sektor za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi, dodaja: “Policija si prizadeva, da je seznanjena s tem, kar se dogaja na darknetu. Zato smo že tudi predlagali nove zakonske rešitve oziroma skušamo držati korak tudi z novimi tehnologijami. Tega pa zakonodaja vsaj trenutno ne omogoča popolnoma. Prihaja do nesorazmerja med pravicami in posegi. Zakonodajalec ocenjuje, da v Sloveniji še ni potrebe, da bi nam dal orodje, s katerimi bi učinkoviteje delovali na tem področju.”
Matej Breznik z nacionalnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Arnes, uporabnike deli v dve skupini. “Na eni strani so to tisti, ki si prvič naložijo Tor in dejansko niti ne vedo, kaj vse, tudi slabega, se jim lahko zgodi zaradi težnje po zasebnosti. Na drugi strani imamo ljudi, ki že vedo, kaj in kako. Ti pa nočejo priti v stik z nami, ker verjetno delajo tudi nezakonite stvari.”
“Lahko je pozitivno za posameznika, ki ve, kaj išče. Če pa se kdo slučajno znajde na temni strani, priporočam, da nemudoma zapusti te strani, ker nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. O tem namreč ni nobenega podatka. Navsezadnje so lahko na drugi strani tudi uslužbenci kakšne službe, ki tako zbirajo informacije oziroma skušajo razbiti kakšno kriminalno združbo. Vedno, ko se povezujemo na te strani, moramo vedeti, da kljub temu, da smo anonimni, ne vemo, kdo stoji za tem, lahko je kriminalec, policist ali kdorkoli.” Zato Dejan Ornig odsvetuje raziskovanje po darknetu.
Na darknetu:
– Ne puščamo osebnih podatkov.
– Nikakor ne vpisujemo številke svoje kreditne kartice.
– Ne posredujemo gesel.
– In ne naročamo prepovedanih stvari.
26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.
Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Maja Stepančič je obiskala mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskuša orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom. Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.
Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo. Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta. Avtor: Gašper Andrinek
Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.
Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.
V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.
Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.
Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!
Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.
Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.
Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.
V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje
11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek
Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.
Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.
Neveljaven email naslov