Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta.
A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Strani temnega spleta ponujajo tudi prepovedane droge, zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce
Stran, ki jo berete v tem trenutku, je na tako imenovanem “čistem” delu interneta. Uredili pa smo jo na “drugi” strani interneta oziroma “deepwebu”, na strani, do katere vi ne morete dostopati, saj je skrita z namenom. Ampak tam, kjer mi urejamo strani, se ne dogaja nič nevarnega ali prepovedanega.
Vendar na internetu obstaja področje, kjer so tudi takšne stvari. In zato smo se s pomočjo strokovnjakov, ki imajo izkušnje s “temno” stranjo interneta oziroma “darkwebom”, podali v globine internetne sfere, za katero si niste mislili, da obstaja.
Splet lahko primerjamo s piramido oziroma, po računalničarju Michaelu Bergmanu, z ledeno goro, kar je najbolj razširjen prikaz v praksi. Nad vodo so podatki in vsebine, ki jih lahko najdemo prek iskalnikov, kot so Google, Yahoo, Bing. Pod vodo pa je deepweb, kjer so vsebine, do katerih ne moremo dostopati vsi, do njih lahko pridemo z različnimi gesli. Naša osebna stran na facebooku ali elektronski naslov, na katerem se vpišemo z geslom, sta na deepwebu. In globlje ko gremo, temneje in tudi bolj nevarno postaja.
Dostop do tja, do darkneta oziroma temnega spleta, pa omogoči TOR (The Onion Router), najbolj znano temačno omrežje, ki je bilo razvito z namenom, da bi omogočilo anonimno rabo interneta.
“Tor je bil postavljen z namenom anonimizacije. V večjem delu ga financira ameriška vlada. Primarno njegov namen namreč ni izvajanje kriminalnih dejavnosti. V državah, kjer vlada cenzura, kjer ni svobode govora, se lahko državljani povežejo, ne da bi jih kdo odkril. Tudi projekt Wikileaks deluje prek Tora,” razlaga strokovni sodelavec pri reviji Monitor dr. Matej Huš.
“Večinoma skrajno dolgočasne stvari. Neumni pogovori, nedelujoče spletne strani. Tisti manjši del, kjer se izvajajo nezakonite stvari, pa je precej dobro skrit. In pomembno je, da na Toru ni klasičnih iskalnikov. Sam moraš vedeti, kam hočeš priti,” pojasnjuje Matej Huš.
Darknet se največkrat omenja v povezavi z nedovoljenimi mehkimi in trdimi drogami. Po nekaterih podatkih naj bi v obdobju od leta 2012 do leta 2015 promet s prepovedanimi drogami na darknetu narasel z 12 milijonov na več kot 150 milijonov dolarjev na leto.
Zakaj se to dogaja, razloži razvojni računalniški inženir Dejan Ornig: “Tam pravzaprav zelo malo tvegaš. Še posebej zato, ker obstajajo trgi znotraj Evropske unije, in če pošiljka pride z evropskega naslova in je poslana na evropski naslov, ne gre skozi carino. In tako razmeroma varno dobiš drogo. Tudi za prodajalce je lažje prodajati droge na darknetu, kjer veljajo pravila anonimnosti, kot pa na ulici, kjer vedno tvegajo policijsko kontrolo, racijo in tajno opazovanje.”
Strani temnega spleta ponujajo tudi zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce. Pred leti je bil odmeven primer prijetja Avstralca, ki je vodil pedofilsko združbo. Tudi sam je zlorabljal otroke, početje posnel in film objavil na darknetu. Krožijo tudi govorice o straneh, na katerih lahko naročite umor ali bombni napad. A dr. Matej Huš pravi, da je v zvezi z darknetom tudi veliko pretiravanja.
“Veliko je primerov, ko se recimo kašen nadobudnež odloči, da bo kupil ukradeno kreditno kartico na darknetu, in potem opravi ta nakup v bitcoinih in ugotovi, da gre v bistvu za prevaro. Na koncu ne dobi kreditne kartice, pa še tiste bitcoine izgubi. Kaj boste storili, če boste oškodovani na darknetu? Boste šli na policijsko postajo? Kaj boste pa rekli?” opozarja Dejan Ornig.
Edina valuta na #darknet je digitalni denar bitcoin. Transakcije so sicer javne, a kdo je lastnik računov, se ne ve.
— Val 202 (@Val202) August 23, 2016
Naši policisti so že obravnavali primere, ko so preiskovane osebe na darknetu kupovale predvsem nedovoljene snovi, nimajo pa odprtih preiskav, povezanih s tem. Sicer imamo pri nas tudi Center za računalniško preiskovanje v okviru kriminalistične policije. Uroš Lavrič, vodja oddelka za kriminalne združbe, sektor za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi, dodaja: “Policija si prizadeva, da je seznanjena s tem, kar se dogaja na darknetu. Zato smo že tudi predlagali nove zakonske rešitve oziroma skušamo držati korak tudi z novimi tehnologijami. Tega pa zakonodaja vsaj trenutno ne omogoča popolnoma. Prihaja do nesorazmerja med pravicami in posegi. Zakonodajalec ocenjuje, da v Sloveniji še ni potrebe, da bi nam dal orodje, s katerimi bi učinkoviteje delovali na tem področju.”
Matej Breznik z nacionalnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Arnes, uporabnike deli v dve skupini. “Na eni strani so to tisti, ki si prvič naložijo Tor in dejansko niti ne vedo, kaj vse, tudi slabega, se jim lahko zgodi zaradi težnje po zasebnosti. Na drugi strani imamo ljudi, ki že vedo, kaj in kako. Ti pa nočejo priti v stik z nami, ker verjetno delajo tudi nezakonite stvari.”
“Lahko je pozitivno za posameznika, ki ve, kaj išče. Če pa se kdo slučajno znajde na temni strani, priporočam, da nemudoma zapusti te strani, ker nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. O tem namreč ni nobenega podatka. Navsezadnje so lahko na drugi strani tudi uslužbenci kakšne službe, ki tako zbirajo informacije oziroma skušajo razbiti kakšno kriminalno združbo. Vedno, ko se povezujemo na te strani, moramo vedeti, da kljub temu, da smo anonimni, ne vemo, kdo stoji za tem, lahko je kriminalec, policist ali kdorkoli.” Zato Dejan Ornig odsvetuje raziskovanje po darknetu.
Na darknetu:
– Ne puščamo osebnih podatkov.
– Nikakor ne vpisujemo številke svoje kreditne kartice.
– Ne posredujemo gesel.
– In ne naročamo prepovedanih stvari.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta.
A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Strani temnega spleta ponujajo tudi prepovedane droge, zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce
Stran, ki jo berete v tem trenutku, je na tako imenovanem “čistem” delu interneta. Uredili pa smo jo na “drugi” strani interneta oziroma “deepwebu”, na strani, do katere vi ne morete dostopati, saj je skrita z namenom. Ampak tam, kjer mi urejamo strani, se ne dogaja nič nevarnega ali prepovedanega.
Vendar na internetu obstaja področje, kjer so tudi takšne stvari. In zato smo se s pomočjo strokovnjakov, ki imajo izkušnje s “temno” stranjo interneta oziroma “darkwebom”, podali v globine internetne sfere, za katero si niste mislili, da obstaja.
Splet lahko primerjamo s piramido oziroma, po računalničarju Michaelu Bergmanu, z ledeno goro, kar je najbolj razširjen prikaz v praksi. Nad vodo so podatki in vsebine, ki jih lahko najdemo prek iskalnikov, kot so Google, Yahoo, Bing. Pod vodo pa je deepweb, kjer so vsebine, do katerih ne moremo dostopati vsi, do njih lahko pridemo z različnimi gesli. Naša osebna stran na facebooku ali elektronski naslov, na katerem se vpišemo z geslom, sta na deepwebu. In globlje ko gremo, temneje in tudi bolj nevarno postaja.
Dostop do tja, do darkneta oziroma temnega spleta, pa omogoči TOR (The Onion Router), najbolj znano temačno omrežje, ki je bilo razvito z namenom, da bi omogočilo anonimno rabo interneta.
“Tor je bil postavljen z namenom anonimizacije. V večjem delu ga financira ameriška vlada. Primarno njegov namen namreč ni izvajanje kriminalnih dejavnosti. V državah, kjer vlada cenzura, kjer ni svobode govora, se lahko državljani povežejo, ne da bi jih kdo odkril. Tudi projekt Wikileaks deluje prek Tora,” razlaga strokovni sodelavec pri reviji Monitor dr. Matej Huš.
“Večinoma skrajno dolgočasne stvari. Neumni pogovori, nedelujoče spletne strani. Tisti manjši del, kjer se izvajajo nezakonite stvari, pa je precej dobro skrit. In pomembno je, da na Toru ni klasičnih iskalnikov. Sam moraš vedeti, kam hočeš priti,” pojasnjuje Matej Huš.
Darknet se največkrat omenja v povezavi z nedovoljenimi mehkimi in trdimi drogami. Po nekaterih podatkih naj bi v obdobju od leta 2012 do leta 2015 promet s prepovedanimi drogami na darknetu narasel z 12 milijonov na več kot 150 milijonov dolarjev na leto.
Zakaj se to dogaja, razloži razvojni računalniški inženir Dejan Ornig: “Tam pravzaprav zelo malo tvegaš. Še posebej zato, ker obstajajo trgi znotraj Evropske unije, in če pošiljka pride z evropskega naslova in je poslana na evropski naslov, ne gre skozi carino. In tako razmeroma varno dobiš drogo. Tudi za prodajalce je lažje prodajati droge na darknetu, kjer veljajo pravila anonimnosti, kot pa na ulici, kjer vedno tvegajo policijsko kontrolo, racijo in tajno opazovanje.”
Strani temnega spleta ponujajo tudi zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce. Pred leti je bil odmeven primer prijetja Avstralca, ki je vodil pedofilsko združbo. Tudi sam je zlorabljal otroke, početje posnel in film objavil na darknetu. Krožijo tudi govorice o straneh, na katerih lahko naročite umor ali bombni napad. A dr. Matej Huš pravi, da je v zvezi z darknetom tudi veliko pretiravanja.
“Veliko je primerov, ko se recimo kašen nadobudnež odloči, da bo kupil ukradeno kreditno kartico na darknetu, in potem opravi ta nakup v bitcoinih in ugotovi, da gre v bistvu za prevaro. Na koncu ne dobi kreditne kartice, pa še tiste bitcoine izgubi. Kaj boste storili, če boste oškodovani na darknetu? Boste šli na policijsko postajo? Kaj boste pa rekli?” opozarja Dejan Ornig.
Edina valuta na #darknet je digitalni denar bitcoin. Transakcije so sicer javne, a kdo je lastnik računov, se ne ve.
— Val 202 (@Val202) August 23, 2016
Naši policisti so že obravnavali primere, ko so preiskovane osebe na darknetu kupovale predvsem nedovoljene snovi, nimajo pa odprtih preiskav, povezanih s tem. Sicer imamo pri nas tudi Center za računalniško preiskovanje v okviru kriminalistične policije. Uroš Lavrič, vodja oddelka za kriminalne združbe, sektor za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi, dodaja: “Policija si prizadeva, da je seznanjena s tem, kar se dogaja na darknetu. Zato smo že tudi predlagali nove zakonske rešitve oziroma skušamo držati korak tudi z novimi tehnologijami. Tega pa zakonodaja vsaj trenutno ne omogoča popolnoma. Prihaja do nesorazmerja med pravicami in posegi. Zakonodajalec ocenjuje, da v Sloveniji še ni potrebe, da bi nam dal orodje, s katerimi bi učinkoviteje delovali na tem področju.”
Matej Breznik z nacionalnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Arnes, uporabnike deli v dve skupini. “Na eni strani so to tisti, ki si prvič naložijo Tor in dejansko niti ne vedo, kaj vse, tudi slabega, se jim lahko zgodi zaradi težnje po zasebnosti. Na drugi strani imamo ljudi, ki že vedo, kaj in kako. Ti pa nočejo priti v stik z nami, ker verjetno delajo tudi nezakonite stvari.”
“Lahko je pozitivno za posameznika, ki ve, kaj išče. Če pa se kdo slučajno znajde na temni strani, priporočam, da nemudoma zapusti te strani, ker nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. O tem namreč ni nobenega podatka. Navsezadnje so lahko na drugi strani tudi uslužbenci kakšne službe, ki tako zbirajo informacije oziroma skušajo razbiti kakšno kriminalno združbo. Vedno, ko se povezujemo na te strani, moramo vedeti, da kljub temu, da smo anonimni, ne vemo, kdo stoji za tem, lahko je kriminalec, policist ali kdorkoli.” Zato Dejan Ornig odsvetuje raziskovanje po darknetu.
Na darknetu:
– Ne puščamo osebnih podatkov.
– Nikakor ne vpisujemo številke svoje kreditne kartice.
– Ne posredujemo gesel.
– In ne naročamo prepovedanih stvari.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Neveljaven email naslov