Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta.
A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Strani temnega spleta ponujajo tudi prepovedane droge, zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce
Stran, ki jo berete v tem trenutku, je na tako imenovanem “čistem” delu interneta. Uredili pa smo jo na “drugi” strani interneta oziroma “deepwebu”, na strani, do katere vi ne morete dostopati, saj je skrita z namenom. Ampak tam, kjer mi urejamo strani, se ne dogaja nič nevarnega ali prepovedanega.
Vendar na internetu obstaja področje, kjer so tudi takšne stvari. In zato smo se s pomočjo strokovnjakov, ki imajo izkušnje s “temno” stranjo interneta oziroma “darkwebom”, podali v globine internetne sfere, za katero si niste mislili, da obstaja.
Splet lahko primerjamo s piramido oziroma, po računalničarju Michaelu Bergmanu, z ledeno goro, kar je najbolj razširjen prikaz v praksi. Nad vodo so podatki in vsebine, ki jih lahko najdemo prek iskalnikov, kot so Google, Yahoo, Bing. Pod vodo pa je deepweb, kjer so vsebine, do katerih ne moremo dostopati vsi, do njih lahko pridemo z različnimi gesli. Naša osebna stran na facebooku ali elektronski naslov, na katerem se vpišemo z geslom, sta na deepwebu. In globlje ko gremo, temneje in tudi bolj nevarno postaja.
Dostop do tja, do darkneta oziroma temnega spleta, pa omogoči TOR (The Onion Router), najbolj znano temačno omrežje, ki je bilo razvito z namenom, da bi omogočilo anonimno rabo interneta.
“Tor je bil postavljen z namenom anonimizacije. V večjem delu ga financira ameriška vlada. Primarno njegov namen namreč ni izvajanje kriminalnih dejavnosti. V državah, kjer vlada cenzura, kjer ni svobode govora, se lahko državljani povežejo, ne da bi jih kdo odkril. Tudi projekt Wikileaks deluje prek Tora,” razlaga strokovni sodelavec pri reviji Monitor dr. Matej Huš.
“Večinoma skrajno dolgočasne stvari. Neumni pogovori, nedelujoče spletne strani. Tisti manjši del, kjer se izvajajo nezakonite stvari, pa je precej dobro skrit. In pomembno je, da na Toru ni klasičnih iskalnikov. Sam moraš vedeti, kam hočeš priti,” pojasnjuje Matej Huš.
Darknet se največkrat omenja v povezavi z nedovoljenimi mehkimi in trdimi drogami. Po nekaterih podatkih naj bi v obdobju od leta 2012 do leta 2015 promet s prepovedanimi drogami na darknetu narasel z 12 milijonov na več kot 150 milijonov dolarjev na leto.
Zakaj se to dogaja, razloži razvojni računalniški inženir Dejan Ornig: “Tam pravzaprav zelo malo tvegaš. Še posebej zato, ker obstajajo trgi znotraj Evropske unije, in če pošiljka pride z evropskega naslova in je poslana na evropski naslov, ne gre skozi carino. In tako razmeroma varno dobiš drogo. Tudi za prodajalce je lažje prodajati droge na darknetu, kjer veljajo pravila anonimnosti, kot pa na ulici, kjer vedno tvegajo policijsko kontrolo, racijo in tajno opazovanje.”
Strani temnega spleta ponujajo tudi zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce. Pred leti je bil odmeven primer prijetja Avstralca, ki je vodil pedofilsko združbo. Tudi sam je zlorabljal otroke, početje posnel in film objavil na darknetu. Krožijo tudi govorice o straneh, na katerih lahko naročite umor ali bombni napad. A dr. Matej Huš pravi, da je v zvezi z darknetom tudi veliko pretiravanja.
“Veliko je primerov, ko se recimo kašen nadobudnež odloči, da bo kupil ukradeno kreditno kartico na darknetu, in potem opravi ta nakup v bitcoinih in ugotovi, da gre v bistvu za prevaro. Na koncu ne dobi kreditne kartice, pa še tiste bitcoine izgubi. Kaj boste storili, če boste oškodovani na darknetu? Boste šli na policijsko postajo? Kaj boste pa rekli?” opozarja Dejan Ornig.
Edina valuta na #darknet je digitalni denar bitcoin. Transakcije so sicer javne, a kdo je lastnik računov, se ne ve.
— Val 202 (@Val202) August 23, 2016
Naši policisti so že obravnavali primere, ko so preiskovane osebe na darknetu kupovale predvsem nedovoljene snovi, nimajo pa odprtih preiskav, povezanih s tem. Sicer imamo pri nas tudi Center za računalniško preiskovanje v okviru kriminalistične policije. Uroš Lavrič, vodja oddelka za kriminalne združbe, sektor za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi, dodaja: “Policija si prizadeva, da je seznanjena s tem, kar se dogaja na darknetu. Zato smo že tudi predlagali nove zakonske rešitve oziroma skušamo držati korak tudi z novimi tehnologijami. Tega pa zakonodaja vsaj trenutno ne omogoča popolnoma. Prihaja do nesorazmerja med pravicami in posegi. Zakonodajalec ocenjuje, da v Sloveniji še ni potrebe, da bi nam dal orodje, s katerimi bi učinkoviteje delovali na tem področju.”
Matej Breznik z nacionalnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Arnes, uporabnike deli v dve skupini. “Na eni strani so to tisti, ki si prvič naložijo Tor in dejansko niti ne vedo, kaj vse, tudi slabega, se jim lahko zgodi zaradi težnje po zasebnosti. Na drugi strani imamo ljudi, ki že vedo, kaj in kako. Ti pa nočejo priti v stik z nami, ker verjetno delajo tudi nezakonite stvari.”
“Lahko je pozitivno za posameznika, ki ve, kaj išče. Če pa se kdo slučajno znajde na temni strani, priporočam, da nemudoma zapusti te strani, ker nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. O tem namreč ni nobenega podatka. Navsezadnje so lahko na drugi strani tudi uslužbenci kakšne službe, ki tako zbirajo informacije oziroma skušajo razbiti kakšno kriminalno združbo. Vedno, ko se povezujemo na te strani, moramo vedeti, da kljub temu, da smo anonimni, ne vemo, kdo stoji za tem, lahko je kriminalec, policist ali kdorkoli.” Zato Dejan Ornig odsvetuje raziskovanje po darknetu.
Na darknetu:
– Ne puščamo osebnih podatkov.
– Nikakor ne vpisujemo številke svoje kreditne kartice.
– Ne posredujemo gesel.
– In ne naročamo prepovedanih stvari.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta.
A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Strani temnega spleta ponujajo tudi prepovedane droge, zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce
Stran, ki jo berete v tem trenutku, je na tako imenovanem “čistem” delu interneta. Uredili pa smo jo na “drugi” strani interneta oziroma “deepwebu”, na strani, do katere vi ne morete dostopati, saj je skrita z namenom. Ampak tam, kjer mi urejamo strani, se ne dogaja nič nevarnega ali prepovedanega.
Vendar na internetu obstaja področje, kjer so tudi takšne stvari. In zato smo se s pomočjo strokovnjakov, ki imajo izkušnje s “temno” stranjo interneta oziroma “darkwebom”, podali v globine internetne sfere, za katero si niste mislili, da obstaja.
Splet lahko primerjamo s piramido oziroma, po računalničarju Michaelu Bergmanu, z ledeno goro, kar je najbolj razširjen prikaz v praksi. Nad vodo so podatki in vsebine, ki jih lahko najdemo prek iskalnikov, kot so Google, Yahoo, Bing. Pod vodo pa je deepweb, kjer so vsebine, do katerih ne moremo dostopati vsi, do njih lahko pridemo z različnimi gesli. Naša osebna stran na facebooku ali elektronski naslov, na katerem se vpišemo z geslom, sta na deepwebu. In globlje ko gremo, temneje in tudi bolj nevarno postaja.
Dostop do tja, do darkneta oziroma temnega spleta, pa omogoči TOR (The Onion Router), najbolj znano temačno omrežje, ki je bilo razvito z namenom, da bi omogočilo anonimno rabo interneta.
“Tor je bil postavljen z namenom anonimizacije. V večjem delu ga financira ameriška vlada. Primarno njegov namen namreč ni izvajanje kriminalnih dejavnosti. V državah, kjer vlada cenzura, kjer ni svobode govora, se lahko državljani povežejo, ne da bi jih kdo odkril. Tudi projekt Wikileaks deluje prek Tora,” razlaga strokovni sodelavec pri reviji Monitor dr. Matej Huš.
“Večinoma skrajno dolgočasne stvari. Neumni pogovori, nedelujoče spletne strani. Tisti manjši del, kjer se izvajajo nezakonite stvari, pa je precej dobro skrit. In pomembno je, da na Toru ni klasičnih iskalnikov. Sam moraš vedeti, kam hočeš priti,” pojasnjuje Matej Huš.
Darknet se največkrat omenja v povezavi z nedovoljenimi mehkimi in trdimi drogami. Po nekaterih podatkih naj bi v obdobju od leta 2012 do leta 2015 promet s prepovedanimi drogami na darknetu narasel z 12 milijonov na več kot 150 milijonov dolarjev na leto.
Zakaj se to dogaja, razloži razvojni računalniški inženir Dejan Ornig: “Tam pravzaprav zelo malo tvegaš. Še posebej zato, ker obstajajo trgi znotraj Evropske unije, in če pošiljka pride z evropskega naslova in je poslana na evropski naslov, ne gre skozi carino. In tako razmeroma varno dobiš drogo. Tudi za prodajalce je lažje prodajati droge na darknetu, kjer veljajo pravila anonimnosti, kot pa na ulici, kjer vedno tvegajo policijsko kontrolo, racijo in tajno opazovanje.”
Strani temnega spleta ponujajo tudi zdravila, orožje, ponarejene ali ukradene dokumente, bančne kartice, ponarejene bankovce. Pred leti je bil odmeven primer prijetja Avstralca, ki je vodil pedofilsko združbo. Tudi sam je zlorabljal otroke, početje posnel in film objavil na darknetu. Krožijo tudi govorice o straneh, na katerih lahko naročite umor ali bombni napad. A dr. Matej Huš pravi, da je v zvezi z darknetom tudi veliko pretiravanja.
“Veliko je primerov, ko se recimo kašen nadobudnež odloči, da bo kupil ukradeno kreditno kartico na darknetu, in potem opravi ta nakup v bitcoinih in ugotovi, da gre v bistvu za prevaro. Na koncu ne dobi kreditne kartice, pa še tiste bitcoine izgubi. Kaj boste storili, če boste oškodovani na darknetu? Boste šli na policijsko postajo? Kaj boste pa rekli?” opozarja Dejan Ornig.
Edina valuta na #darknet je digitalni denar bitcoin. Transakcije so sicer javne, a kdo je lastnik računov, se ne ve.
— Val 202 (@Val202) August 23, 2016
Naši policisti so že obravnavali primere, ko so preiskovane osebe na darknetu kupovale predvsem nedovoljene snovi, nimajo pa odprtih preiskav, povezanih s tem. Sicer imamo pri nas tudi Center za računalniško preiskovanje v okviru kriminalistične policije. Uroš Lavrič, vodja oddelka za kriminalne združbe, sektor za organizirano kriminaliteto na generalni policijski upravi, dodaja: “Policija si prizadeva, da je seznanjena s tem, kar se dogaja na darknetu. Zato smo že tudi predlagali nove zakonske rešitve oziroma skušamo držati korak tudi z novimi tehnologijami. Tega pa zakonodaja vsaj trenutno ne omogoča popolnoma. Prihaja do nesorazmerja med pravicami in posegi. Zakonodajalec ocenjuje, da v Sloveniji še ni potrebe, da bi nam dal orodje, s katerimi bi učinkoviteje delovali na tem področju.”
Matej Breznik z nacionalnega centra za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij SI-CERT, ki deluje v okviru javnega zavoda Arnes, uporabnike deli v dve skupini. “Na eni strani so to tisti, ki si prvič naložijo Tor in dejansko niti ne vedo, kaj vse, tudi slabega, se jim lahko zgodi zaradi težnje po zasebnosti. Na drugi strani imamo ljudi, ki že vedo, kaj in kako. Ti pa nočejo priti v stik z nami, ker verjetno delajo tudi nezakonite stvari.”
“Lahko je pozitivno za posameznika, ki ve, kaj išče. Če pa se kdo slučajno znajde na temni strani, priporočam, da nemudoma zapusti te strani, ker nikoli ne veš, kdo je na drugi strani. O tem namreč ni nobenega podatka. Navsezadnje so lahko na drugi strani tudi uslužbenci kakšne službe, ki tako zbirajo informacije oziroma skušajo razbiti kakšno kriminalno združbo. Vedno, ko se povezujemo na te strani, moramo vedeti, da kljub temu, da smo anonimni, ne vemo, kdo stoji za tem, lahko je kriminalec, policist ali kdorkoli.” Zato Dejan Ornig odsvetuje raziskovanje po darknetu.
Na darknetu:
– Ne puščamo osebnih podatkov.
– Nikakor ne vpisujemo številke svoje kreditne kartice.
– Ne posredujemo gesel.
– In ne naročamo prepovedanih stvari.
To poletje, še bolj pa jesen bo zaznamovala strokovna in politična razprava o še širšem odpiranju vrat tujemu jeziku kot učnemu jeziku na naših univerzah. V državnem zboru je novela zakona o visokem šolstvu s predlogom rektorske konference, da bi visokošolski zavod lahko posamezen študijski program v celoti izvedel v tujem jeziku. Predvidena je varovalka, da je to možno, če fakulteta primerljiv študijski program izvaja tudi v slovenščini. Poučevanje v tujem jeziku na naših univerzah je predvideno tudi v primerih skupnih študijskih programov s tujimi univerzami ali pa na študijskih primerih, ki bi jih slovenski visokošolski zavodi izvajali v tujini. Slavistično društvo je pripravilo peticijo z naslovom Za vsestranski razvoj slovenskega jezika, ki jo je na spletu podpisalo približno 8 tisoč posameznikov. V njej protestirajo proti zapostavljanju materinščine v visokem šolstvu. Zagovorniki odpiranja vrat poučevanju v tujem jeziku na naših univerzah pa odgovarjajo, da bo predlog omogočil univerzam bolj življenjsko kombiniranje pouka, predvsem pa utrjevanje slovenskega jezika in kulture skozi soočanje z drugimi jeziki in kulturami znotraj univerzitetnega prostora. Svoje poglede na temo sta predstavila rektor Univerze v Ljubljani dr. Ivan Svetlik in profesorica dr. Milena Mileva Blažić.
Ker Slovenci radi in veliko potujemo, bomo pred začetkom turistične sezone preverili, kateri je prvi korak, če v tujini zaidemo v težave. Čeprav se je še doma priporočljivo poučiti o navadah in razmerah v izbrani državi, pa vedno lahko naletimo na probleme in problematične ljudi. Kaj storiti, če ostanete brez osebnih dokumentov, mimogrede to se našim popotnikom največkrat zgodi v Barceloni, in kaj, če nas v tujini priprejo? Nekaj popotniških nasvetov in konzularnih priporočil delimo v torkovem Vročem mikrofonu.
Čeprav so v mestni občini Ljubljana še prejšnji teden napovedali, da bodo bagre na območje nekdanje tovarne Rog poslali 14. junija, se je to zgodilo že v noči na ta ponedeljek. Pri tem so varnostniki uporabili tudi silo. Kakšna je torej prihodnost Roga? V oddajo smo povabili tako predstavnika mestne občine kot socialnega centra Rog. Slišali boste tudi pretepenega kamnoseka, ki ima v Rogu atelje in je zaradi davljenja varnostnika moral poiskati pomoč na urgenci in prosilce za azil, ki so v socialnem centru Rog obiskovali tečaj slovenščine.
Več kot 20 tisoč ljudi je več let prostovoljno vplačevalo v obvezno pokojninsko zavarovanje. Verjeli so, da se bodo lahko prej upokojili. Šlo je za socialno najšibkejše, ki so jim vplačevanje svetovali celo na Zavodu za zaposlovanje. A sprejet je bil nov pokojninski zakon in zdaj je presodilo še ustavno sodišče – z vplačili ne bo nič. Sindikati, ki so glasni v imenu oškodovancev, se ne morejo sprijazniti z razsodbo ustavnega sodišča. Opozarjajo na socialne posledice te odločitve in sporočilo, ki ga daje ljudem. Kdo ima prav in kaj zdaj?
Politika v šolski prostor vstopa na različne načine, največkrat prek svetov šol in z imenovanjem ravnateljev, zelo neposredno pa takrat, ko politiki v soju žarometov obiskujejo šole ob najrazličnejših priložnostih. Vroči mikrofon o politiki in politikih, ki vstopajo v šole, o razlogih, merilih in selekciji, o avtonomiji šol, o učiteljih, ravnateljih, predvsem pa o učencih in dijakih, ki jih je treba varovati pred politizacijo.
Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.
Veljati bo začel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varstvu okolja. Okoljevarstvene organizacije mu očitajo, da je nastal po nareku kapitala. Okoljska dovoljenja bodo postala trajna, industrija pa bo, če bo to zanjo predstavljalo znatne stroške, lahko dosegala tudi nižje okoljske standarde, kot jih omogoča najboljša razpoložljiva tehnologija. Smo ta člen res morali sprejeti zaradi evropske direktive? Kakšne so varovalke? Ali zakon res zmanjšuje vpliv prizadete javnosti?
Prostitucija je v družbi prisotna bolj, kot si predstavljamo. Kot nam je povedala nekdanja spolna delavka, so stranke pogosto ljudje, ki imajo družine. Po ocenah statističnega urada Slovenci za spolne delavke in delavce letno namenijo več kot 70 milijonov evrov. Razmerje med ljudmi, ki delajo v spolni industriji pri nas, je primerljivo s številom spolnih delavk in delavcev na Nizozemskem. Ali spolna asistenca ni spolno delo? Je prišel čas, da si pred realnostjo spolnega dela prenehamo zakrivati oči?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
Že veste, koliko boste stari, ko se boste upokojili in koliko delovne dobe bo za vami? Kaj pa višina pokojnine? Boste lahko živeli ali samo preživeli svojo jesen? Kaj torej prinaša prihodnja pokojninska reforma? Vladne predloge lahko poiščete v Beli knjigi. Kakšni so? Odgovori v Vročem mikrofonu.
“Zato, ker so davki za revne” – tudi tak je lahko odgovor na vprašanje, zakaj ustanoviti podjetje v davčni oazi? O optimizaciji prihodkov, skrivanju in odkrivanju lastnikov, pranju denarja in idealnih okoliščinah, ko bi v javne blagajne pošteno prispevali vsi – v Vročem mikrofonu.
Poplave so vzorčni primer reševanja težav v Sloveniji. Voda pride in voda gre. Škoda je ogromna, ljudje trpijo, politiki obljubljajo sredstva in rešitve. Čas mineva, zgodi se nič. In voda spet pride in spet gre. Od potrebnih in obljubljenih minimalnih 25 milijonov evrov za samo najbolj nujna vzdrževalna dela na vodotokih, ki ob običajni količini padavin zagotavljajo minimalno poplavno varnost, jih je država zagotovila 8, dala pa dejansko 1 milijon evrov in pol. Kar je le 6 % od minimalnega zneska, ki omogoča redno letno vzdrževanje vodotokov. Koncesionarji se držijo za glavo in po nekaj mesecih proračunskega leta ne vedo, kako naj izpolnijo pogodbene obveznosti, župani so besni in iz občinskega proračuna plačujejo tisto, kar bi morala narediti država, ljudi na ogroženih območjih pa je strah spomladanskih padavin.
30 let po Černobilu in 5 let po Fukušimi so posledice jedrskih nesreč še vedno močno prisotne. Okoljevarstvene organizacije opozarjajo na kontaminiranost prizadetih območij in neodgovorno politiko držav. Teroristična nevarnost je zagotovo nov vidik pri zagotavljanju jedrske varnosti. Je morda to poleg katastrofalnih posledic sicer redkih nesreč dovolj velik razlog za ukinitev jedrske energije in prehod na bolj varne, obnovljive vire? Imamo v Sloveniji sploh realne alternative, lahko elektrarno v Krškem res nadomestimo z vetrno, sončno, vodno … energijo? O jedrski energiji med dediščino nesreč in učinkovitim energetskim virom tako globalno kot v Sloveniji, razpravljamo z mag. Nino Štros (Greenpeace Slovenija) in dr. Leonom Cizljem (Odsek za reaktorsko tehniko IJS). Gosta sta tudi novinar Radia Slovenija Peter Močnik, ki se je pred kratkim vrnil iz Černobila, in dr. Maja Veselič, ki je pred časom na Japonskem raziskovala tamkajšnjo družbo po nesreči v Fukušimi.
O delu Državnega sveta slišimo največ takrat, ko se svetniki odločijo za odložilni veto. Čeprav je v večini teh primerov sporen del zakona ali samo en člen, lahko zavrnejo le zakon v celoti. Državni zbor potem o zakonu ponovno glasuje.
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
Neveljaven email naslov