Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave

06.09.2016

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Slovenija ni Hollywood, je resnična!

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015  je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se  vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v  obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”

Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.

Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?

“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim  boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo  Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”

Ranljivost turizma

Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.

“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”

Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj. 

“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti.  Vse  to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se  lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.

Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”

Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki  se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.

Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.

Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub  varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.

Kako nevarna je za turizem zika ?

“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki  vsak dan izmenjujemo informacije.

Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal  Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.

Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov  svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano  je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in  verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”

Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem  – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.


Vroči mikrofon

1262 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave

06.09.2016

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Slovenija ni Hollywood, je resnična!

Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu kljub krizam kažejo zelo dobro: leta 2015  je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijarde turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.

Svetovna turistična organizacija je ob objavi rezultatov za lansko leto posebej poudarila, da so ti bolj “pomešani” kot prejšnja leta: “S tem smo želeli povedati, da tradicionalne turistične destinacije nimajo več monopola, vznikajo nove in nove destinacije. Na tem svetu skoraj ni več kraja, ki bi se lahko skril pred radovednostjo obiskovalcev. To smo imeli v mislih, ko smo napisali, da so podatki o turističnem obisku pomešani. Nekatere turistične destinacije se  vzpenjajo, druge padajo, skupno pa gremo vsi naprej. To je dejavnost, gibanje, ki ga zaznavamo zadnjih petnajst, dvajset let. Živimo v  obdobju potovanj. Če primerjamo: pred šestdesetimi leti je v tujino na leto potovalo 22 milijonov ljudi, danes pa milijarda 200 milijonov. To je ogromno. To je neverjetno!”

Marca je Rifai v Berlinu na podelitvi turistične nagrade, ki jo je dobila Slovenija na mednarodni turistični borzi, dejal, da mora vsak na svojem življenjskem potovanju obiskati Slovenijo, ker sicer ne bo vedel, kaj je zamudil. Rifai na Bledu občuduje jezero, gore, otok, grad in prvi jutranji pogled, ki je čudovit. “To ni Hollywood ali Disneyland, to je resnična stvar. Slovenija je nekaj posebnega, ves svet bi jo moral vsaj enkrat videti,« je nad našo deželo navdušen generalni sekretar Svetovne turistične organizacije.

Nekatere regije, države, destinacije so zmagovalke v globalnem turizmu: jugovzhodna Azija, Oceanija, Karibi, Severna Evropa, Srednja, Severna in Južna Amerika. Na čem temelji uspeh?

“Skušal bom analizirati ta pojav: nekaterim turističnim regijam gre leto ali dve dobro, drugim  boljše, slabše, ves turistični svet pa skupaj dela dobro. Ni regije, ki bi imela ves čas srečo, pa tudi take ne, ki bi imela kar naprej smolo. Na uspeh vplivajo ekonomski razlogi, naravne nesreče, krize … Vzemimo  Afriko: vrsto let smo v turizmu opažali rast, lansko leto je bilo slabše, zaradi ebole. Zdaj jim gre spet boljše. V turizmu ni večnih poražencev ali zmagovalcev. To je pomembno dejstvo, ki ga moramo vzeti v zakup. Zakaj gre neki destinaciji dobro, drugi slabo? Za to je veliko razlogov. Ljudje vam rečejo: imamo morje, modro nebo, kulturo, a pravi razlog je politična volja, ki ji sledijo institucije, zasebni sektor, ljudje. Če vlada zaupa v turizem, turizem postane pomemben za državo. Ni bistveno, kaj država premore, pomembno je, kaj narediš iz tistega, kar imaš. Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš … V to pa je treba vlagati in poskrbeti za promocijo.”

Ranljivost turizma

Turizem pa je tudi zelo ranljiv. In občutljiv, dodaja generalni sekretar Svetovne turistične organizacije Taleb Rifai. Lansko leto je več kot polovica turistov do destinacije pripotovala z letalom, drugi so se pripeljali po cesti, z železnico ali po vodi. Gospod Rifai je prepričan, da bi morali razmišljati o revitalizaciji železnice, podpirati razvoj rečnega in pomorskega prometa. Potovanje po celini ima po njegovem mnenju veliko prednosti, ker se ustavljamo, vidimo deželo, se srečujemo z domačini, vendar poudarja, da je letalski promet v turizmu še vedno najpomembnejši, najučinkovitejši in da je tudi prijazen okolju, čeprav ga je najlažje grajati. Pogledaš v nebo, vidiš bel dim, ki ga za seboj pušča letalo, in že pomisliš na onesnaževanje. A to ne drži, pravi Taleb Rifai, ki opozarja tudi na onesnaževanje, ki ga povzroča cestni prevoz.

“Turistično uspešna lahko postane hiša v puščavi, atrakcija sredi ničesar. Ljudje bodo prišli, ko nekaj pripraviš, ustvariš …”

Naravne nesreče, bolezni, terorizem, nasilje ogrožajo turistični razvoj. 

“Ni mesta pod soncem, ki bi bilo imuno, nihče vam ne more zagotoviti popolne varnosti. Vsakemu in povsod se lahko zgodi. Tisti, ki trdi, da je njegova destinacija varna, se moti.  Vse  to je globalni izziv in rešitev je treba iskati na globalni, ne samo na nacionalni ravni. Če se pojavi kriza, nesreča, napad, če izbruhne bolezen, mora pomagati ves svet. Danes v sosedovi hiši, jutri se  lahko kaj podobnega zgodi tudi pri nas doma. Zato moramo sodelovati, takim območjem pomagati, ne pa jih izolirati. Ljudem v takih primerih ne govorimo, naj tja ne potujejo, temveč jih moramo spodbujati za ponovna potovanja v prizadete kraje, ki jim je treba pomagati, da spet lahko turistično zaživijo.

Pomislimo na kraje, kjer so bili teroristični napadi … če jih turisti ne bodo več obiskovali, bomo s tem kaznovali žrtev in nagradili agresorja. Točno to hočejo teroristi od nas, želijo uničiti kraj, ga izolirati, zasejati sovraštvo in postaviti zidove med nami. Zaradi tega moramo biti zelo previdni pri omejevanju potovanj in odnosu do območij, ki so bila prizadeta.”

Ne gre le za terorizem, pravi Rifai, ki  se je ob tem spomnil potresa v Ekvadorju. Poklical ga je pristojni minister in ga rotil, naj Ekvadorju svet pomaga, ker po potresu ni bilo turistov. Zato je pomoč sveta po nesrečah – v vseh pomenih -tako zelo pomembna.

Španija je vodilna turistična država, zato se je leta 1975 generalna skupščina Svetovne turistične organizacije odločila, da sedež organizacije iz Ženeve preseli v Madrid.

Podatki za leto 2016 kažejo, da bo turistično zelo uspešno. Kljub  varnostnim težavam, terorističnim napadom, nasilju, pa tudi kljub pojavu zike, ki je resna težava. Številke kažejo, da ljudje še vedno potujejo.

Kako nevarna je za turizem zika ?

“Vsaka zdravstvena zadeva je resna. Študije kažejo, da ljudje potujejo v nevarne, drage kraje, na območja, ki so težko dosegljiva, ne odpravijo pa se tja, kjer je nevarno za zdravje. Zato moramo biti previdni pri razširjanju sporočil o boleznih. S svetovno zdravstveno organizacijo in njenimi strokovnjaki  vsak dan izmenjujemo informacije.

Zdravstvene zadeve v Svetovni turistični organizaciji v sodelovanju s Svetovno zdravstveno organizacijo obravnavajo zelo resno, ker to tudi so resne zadeve, zaradi katerih pa ni vedno treba prepovedovati potovanj na območja, kjer se bolezni pojavljajo, ampak je treba turistom predvsem posredovati verodostojne informacije in nasvete, ki jih je treba upoštevati, je povedal  Rifai, ki pravi, da je moč Svetovne turistične organizacije, ki jo vodi, odvisna od moči panoge, ki jo ta organizacija zastopa. Od moči globalnega turizma, torej.

Vsaka enajsta služba na svetu je povezana s turizmom, deset odstotkov  svetovnega BDP ustvarja turizem, turizem je izjemno pomemben za trgovino, širše gledano pa turizem povezuje ljudi, kulture, dokazano  je turizem eno najboljših orodij, s katerimi ustvarjamo okolje strpnosti in miru. Teroristi napadajo turistične cilje, ker turizem predstavlja prihodnost človeštva, turizem omogoča ljudem, da potujejo, se spoznavajo, spoštujejo različne kulture. Zadnjih sedem, osem let, odkar Rifai vodi Svetovno turistično organizacijo, opaža, da so se njen ugled, pomen in  verodostojnost zelo povečali. Ne le zaradi tega, ker organizacija deluje po svojih najboljših močeh, ampak zaradi tega, ker postaja turistični sektor tako pomemben.”

Taleb Rifai je med visokimi gosti, ki sodelujejo na blejskem strateškem forumu, pogovarjali se bodo tudi o turizmu in terorizmu. Kako podobni besedi, pa se tako zelo izključujeta, sva ugotavljala s sogovornikom: “Turizem in terorizem  – kot dan in noč, kot dobro in slabo.” Te sile teme, kot Rifai imenuje teroriste, ko nas zadenejo, vedo, zakaj prav tam, kjer nas najbolj boli, napadajo naš način življenja, napadajo našo pravico, da uživamo, napadajo vse, s čimer ustvarjamo boljši svet.


14.08.2024

Orbanova mirovna misija, ki je vznemirila Evropo

V Evropi smo trenutno priča enemu najbolj nenavadnih predsedovanj Svetu Evropske unije. Madžarska je predsedovanje prevzela 1. julija, a že do zdaj dvignila toliko prahu kot najbrž še nobena država pred njo. Viktor Orban je takoj zagnal diplomatsko ofenzivo, ki jo je poimenoval mirovna misija.


24.07.2024

Ameriška predsedniška tekma se začenja znova

V dveh tednih se je zemljevid ameriške politične krajine popolnoma spremenil. Najprej poskus atentata, ki ga je Donald Trump odlično izkoristil za pridobivanje nove podpore, nato še odstop Joeja Bidna od kandidature za drugi predsedniški mandat. Že štiri mesece pred volitvami lahko torej kampanjo označimo za zgodovinsko. Kdo ima v novih okoliščinah več možnosti? Kako spretni bodo morali biti v Demokratski stranki, da bi njihova najverjetnejša kandidatka Kamala Harris lahko dosegla zmago na novembrskih volitvah? Kako se na spremembe odziva javnost?


16.07.2024

Ozempic revolucija: Obetavno, toda ...

Nobenega zdravila ni, s katerim bi vam čudežno skopnela teža. No, vsaj tako se je reklo do nedavnega. Potem ko je pred nekaj leti prišlo na trg kot nova sila v boju zoper sladkorno bolezen, se je vmes izkazalo, da je uspešno tudi pri hujšanju. Ozempic ni več le farmacevtski pojem, ampak predvsem popkulturni in finančni fenomen, ob čemer se v tokratni oddaji sprašujemo, ali ni navdušenje nad njim preuranjeno in kaj dejansko pomeni iskanje idealne teže z njim.


10.07.2024

Čakanje na paket ali kaj se dogaja s Pošto Slovenije

Pomladi je dvignila prah informacija o načrtih za privatizacijo Pošte Slovenije. Na srečo se je izkazalo, da gre za lažno novico, saj ta državna družba ostaja med strateškimi naložbami. Preverili smo, kaj se dogaja v ozadju in kaj pravijo poštni delavci na terenu in kaj uprava.


03.07.2024

Lepotni posegi na črnem trgu in v rokah amaterjev

Po podatkih Mednarodnega združenja estetskih kirurgov je bil lani najpogostejši kirurški poseg liposukcija, sledila sta ji povečanje dojk in operacija vek. Najpogostejša nekirurška posega sta bila uporaba botulin toksina oziroma botoksa in polnil s hialuronsko kislino. V Sloveniji registra estetskih posegov sicer nimamo, a tudi pri nas se vse več ljudi odloča za estetske posege različnih vrst. Kjer pa je povpraševanje, je tudi črni trg, predvsem na področju nekirurške estetike, torej vbrizgavanja hialuronskih polnil in botoksa. Kdo pri nas lahko izvaja tovrstne posege in kakšne so lahko posledice nestrokovno opravljenih, smo preverili v Vročem mikrofonu.


26.06.2024

Proteinomanija - Je več beljakovin boljše za naše telo?

Je prodaja beljakovinskih prehranskih dodatkov nuja ali marketinški trik? Ali vas bolj prepriča embalaža navadnega pudinga ali tista, na kateri piše dodanih 20 g beljakovin? Kako šibki smo ljudje, ko gre za prehransko svetovanje, in kako hitro podležemo nekaterim praznim obljubam? O tako imenovani proteinomaniji bomo govorili v tokratnem Vročem mikrofonu. In se spraševali, ali je več beljakovin tudi zares bolje za naše telo.


19.06.2024

Bolgarija: Lahko bi bili nebesa na zemlji

Bolgarija je s slovenske perspektive slabo poznana članica Evropske unije. Pred dnevi so imeli že šeste parlamentarne volitve v treh letih, ki pa niso prinesle konca politični nestabilnosti. Največja sistemska težava te 6,5-milijonske države je korupcija, ki poleg inflacije in najnižjih plač v Evropski uniji zavira že nekaj časa napovedan prevzem evra. Poleg čudovitih gora in obale pa Bolgarija premore tudi pozitivne zgodbe in vizije. V reportaži od blizu spoznamo politično, družbeno, znanstveno, kulturno, podjetniško … Bolgarijo.


18.06.2024

Gospodarstvo prihodnosti: Če želimo kaj spremeniti, Bezos in Zuckerberg ne smeta biti sinonima za uspeh

V zadnjih letih se dogaja največji prenos premoženja od revnih k bogatim v zgodovini. Število premožnih še nikoli ni bilo tako visoko kot v 2023. Kako v kontekstu globalnih izkoriščevalskih trendov preiti v trajnostne ekonomske modele, ki poslovno uspešnost združujejo z ekološko odgovornostjo in družbeno pravičnostjo? Kako inovativne prakse spreminjajo gospodarstvo in poslovne modele in postajajo vzor trajnostne preobrazbe?


12.06.2024

Zakaj z osnutkom novega Zakona o gostinstvu rešujemo tudi stanovanjsko krizo?

Oddajanje stanovanj v kratkoročni najem se je v zadnjih letih močno povečalo. Število nepremičnin iz Slovenije, ki se oglašujejo na spletni platformi Airbnb, se je po podatkih, ki so jih objavili na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, od leta 2015 do leta 2023 povečalo za 400 odstotkov. Skoraj polovica vseh nepremičnin je samo v petih občinah, v Ljubljani, Piranu, na Bledu, v Kopru ter v Kranjski Gori. Pristojno ministrstvo je zato v javno obravnavo poslalo osnutek novega Zakona o gostinstvu, ki na področju kratkoročnih najemov uveljavlja številne spremembe. Oči javnosti pa so najbolj uprte v del zakona, ki predvideva novo omejitev dni za ponudnike kratkoročnega najema. Kako na zakon gledajo sobodajalci in predstavniki turističnih zavodov?


11.06.2024

Kako pametno je uporabljati pametne droge?

Zdi se, da je zadnja leta med študenti kot pomoč pri učenju močno razširjena uporaba farmakoloških sredstev za krepitev kognitivnih sposobnosti. Čeprav gre po večini za načeloma varna zdravila, ki se predpisujejo predvsem za zdravljenje hiperaktivnosti in narkolepsije, pa njihova uporaba pri zdravih posameznikih prinaša določena nepotrebna tveganja. Kako varno je jemanje tako imenovanih pametnih drog? Kako učinkovite so in kakšna tveganja prinašajo?


05.06.2024

Kdor ne skače, ni Sloven'c?

Čigavo je geslo: Kdor ne skače, ni Sloven'c? S ponarodelim navijaškim vzklikom se lahko poistoveti vsakdo. Poteza trgovca, ki je pridobil pravice za njegovo uporabo, je razjezila mnoge. Kako bo ukrepal olimpijski komite, kaj pravijo navijači in ali lahko Urad za intelektualno lastnino razveljavi svojo odločitev?


04.06.2024

Ozadja še enih "prelomnih" volitev | dr. Marko Lovec

Prihajajoče volitve v Evropski parlament niso prve, ki jih razglašamo za prelomne. V katerih za javnost relevantnih pogledih to vendarle so, se pogovajamo s strokovnjakom za mednarodne odnose dr. Markom Lovcem s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Z njegovo pomočjo skušamo osvetliti mednarodnopolitični kontekst s prevladujočimi vplivi na potek predvolilnih kampanj ter obravnavati poglavitne teme, ki zaznamujejo letošnjo predvolilno dinamiko: vojni v Ukrajini in Palestini ter (nezakonite) migracije in porast priljubljenosti apologetov skrajno desničarskih ideologij.


29.05.2024

Romunija v supervolilnem letu: Tiha in zadržana članica Evropske unije, ki je mnogo več kot to

Povprečen Slovenec ve o sodobni Romuniji približno toliko kot povprečen Romun o moderni Sloveniji: tako rekoč ničesar. Diktator Ceausescu, grof Drakula, slikovita Transilvanija in avtomobilsko podjetje Dacia so ponavadi edine asociacije na to dinamično državo, ki leži med Črnim morjem in Karpati na Balkanu. Od leta 2007 je članica Evropske unije in od takrat tudi eno najhitreje rastočih gospodarstev v njej, zato niti ni čudno, da so Romuni med najbolj naklonjenimi evropskim integracijam izmed vseh Evropejcev. Kakšno je ozračje v državi v supervolilnem letu, ko bodo imeli v Romuniji ne le evropske in hkrati lokalne, ampak do konca leta še predsedniške in parlamentarne volitve?


28.05.2024

Več kot 60 odstotkov vprašanih dijakov dejalo, da je lepa le zagorela koža

Zagotovo ste sami že doživeli, če niste ravno tip človeka, ki bi se na morju nastavljal soncu, da ste ob prihodu domov prejeli začudene poglede in vprašanja: "Si sploh bila na morju? Saj si bela kot jogurt!". Sinonim za obisk morja je bila namreč zagorela koža. Z leti se je sicer ozaveščenost o škodljivosti sonca in nujnosti zaščite pred njim povečala, a še vedno ne dovolj, če pogledamo statistiko obolevnosti za kožnim rakom, predvsem malignim melanomom, ki se še vedno povečuje. Ob svetovnem dnevu Sonca še enkrat ponovimo osnove zaščite kože pred UV-sevanjem in pomen samopregledovanja, ki lahko vam ali bližnjemu reši življenje, saj je melanom 100-odstotno ozdravljiv, če je odkrit dovolj zgodaj.


22.05.2024

Bolgarija: Šeste volitve v treh letih

Nikolaj Krastev je bolgarski politični analitik, novinar in urednik. Je odličen poznavalec dogajanja na Zahodnem Balkanu, dolga leta je bil dopisnik iz Beograda, dopisniški mandat je preživel tudi v Moskvi. Sestaja se z rusko opozicijo in je o njej posnel televizijski dokumentarec. Pogovarjamo se o dogajanju v regiji, o vplivu Rusije in Turčije. Kakšna je prihodnost Balkana in zakaj bi lahko Slovenija bolje izkoristila svoje dobro ime. Tudi o tem, zakaj ničesar ne vemo o Bolgariji, kjer bodo imeli že šeste volitve v samo treh letih. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.


21.05.2024

Neenakost v luči krize in vzpona avtoritarizma

Gospodarska, migrantska, covidna, zdravstvena, podnebna, energetska kriza, vojna za vojno … Nenehna kriza postaja nova normalnost. Kakšen način vladanja bolj ustreza krizi, kako se v krizi odziva pravo, kako mediji? Kako nenehna kriza vpliva na neenakost?


15.05.2024

Študentski protesti so ključne točke, ki jih potrebujejo sodobne demokracije

Pred natanko enim tednom je skupina študentov zasegla prostore Fakultete za družbene vede. Protest, ki so ga poimenovali "Nič tišine do svobodne Palestine", je bil eden odmevnejših študentskih protestov v zadnjem času. Zdi se, da so ti po 60. in 70. letih prejšnjega stoletja kar nekako zamrli. Najodmevnejši so v zadnjem času zagotovo propalestinski študentski protesti v Združenih državah Amerike.


13.05.2024

Delodajalci danes pripravljeni zaposliti delavce, ki jih še pred tremi leti ne bi pod nobenim pogojem

Razmere na trgu dela so danes povsem drugačne, kot so bile še pred nekaj leti. Brezposelnost je rekordno nizka, delodajalci pa med seboj tekmujejo za najbolj iskane kadre, zanimivi so postali ljudje s statusom invalida in pa kadri, ki jih še pred tremi leti ne bi zaposlili pod nobenim pogojem.


08.05.2024

Slika ni samo naložba, naložba je, da jo gledaš

Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.


07.05.2024

Severna Makedonija: Epidemiji korupcije in izseljevanja

Makedonija velja za eno večjih osmoljenk med državami. Zaradi zahtev Grčije se je celo preimenovala, vmes postala članica Nata, zdaj pa njeno približevanje Evropski uniji blokira Bolgarija. Od leta 2019 se država z imenom Severna Makedonija spoprijema z rednimi političnimi krizami, na volitvah bodo jutri izbrali tako novega predsednika kot nov parlament, saj je vlada pred tedni odstopila. Povprečne plače in pokojnine so nizke, življenjski stroški se povečujejo, zato ni čudno, da v državi vladata dve epidemiji: korupcija in izseljevanje. Kakšna prihodnost čaka najbolj južno republiko nekdanje Jugoslavije, na čem gradijo optimizem, kako domovino vidijo Makedonci, ki živijo v Sloveniji …


Stran 1 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov