Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bravo, novinarji!

22.11.2016

Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.

Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla

Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.

Je dobro novinarstvo v slabih razmerah sploh mogoče?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”

Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.

Ali res ni denarja za dobro novinarstvo v medijih?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”

Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”

“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.

Prejšnji teden je na Televiziji Slovenija izreden odmev v javnosti doživela Tarča o zdravstvu, ki je bila plod preiskovalnega novinarstva. Slišali smo takšne in podobne odzive: “Bravo, novinarji!” Pomembno sporočilo, ki ga ne bi smeli preslišati …

Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”

“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”

Kaj se je zgodilo z mediji med ameriško predsedniško kampanjo?

Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.

Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”

Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”

Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”

Tudi v Sloveniji imamo prihodnje leto predsedniške volitve.

Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”

Kaj pa medijska strategija, ki bolj cagavo nastaja na Ministrstvu za kulturo?

Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.

“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”

Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja.  Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Bravo, novinarji!

22.11.2016

Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.

Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla

Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.

Je dobro novinarstvo v slabih razmerah sploh mogoče?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”

Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.

Ali res ni denarja za dobro novinarstvo v medijih?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”

Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”

“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.

Prejšnji teden je na Televiziji Slovenija izreden odmev v javnosti doživela Tarča o zdravstvu, ki je bila plod preiskovalnega novinarstva. Slišali smo takšne in podobne odzive: “Bravo, novinarji!” Pomembno sporočilo, ki ga ne bi smeli preslišati …

Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”

“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”

Kaj se je zgodilo z mediji med ameriško predsedniško kampanjo?

Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.

Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”

Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”

Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”

Tudi v Sloveniji imamo prihodnje leto predsedniške volitve.

Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”

Kaj pa medijska strategija, ki bolj cagavo nastaja na Ministrstvu za kulturo?

Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.

“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”

Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja.  Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”


10.11.2021

Podnebni vrh v Glasgowu

26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.


09.11.2021

Gre za poskuse politične prevlade nad pravno državo

Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.


03.11.2021

Italija leto in pol po prvem primeru koronavirusa

Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Maja Stepančič je obiskala mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskuša orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom. Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.


02.11.2021

Balkanska pot kot moderni zapor, pokopališče in uničevalka sanj

Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo. Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta. Avtor: Gašper Andrinek


27.10.2021

Zadnja prava priložnost za ukrepanje glede podnebne krize

Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.


26.10.2021

GoMURra

Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.


20.10.2021

Cene energentov rastejo v nebo

V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.


19.10.2021

Smo v obdobju epidemije osamljenosti med starejšimi

Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.


13.10.2021

Vsi smo, ste, so, sva, sta STA

Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!


12.10.2021

Resno moramo premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam

Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.


12.10.2021

Le z drugimi smo lahko projekt krepitve državljanskih in socialnih kompetenc

Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.


05.10.2021

Širitve EU na Balkan ne bo, plan B pa ne obstaja

Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.


29.09.2021

Cepljenje in stranski učinki

V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.


28.09.2021

Odločitev za ukrep PC v javni upravi ni nastal na pobudo strokovne skupine

Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil


21.09.2021

Zakaj je Danski uspelo?

Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?


15.09.2021

Gospodarski potencial konoplje

Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.


14.09.2021

Pogovor z Matejo Logar, vodjo svetovalne skupine za covid-19

Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje


08.09.2021

11. september, 20 let kasneje: Vasja Badalič in dr. Aleš Bučar Ručman

11. september 2001 bo šel v zgodovino kot določen mejnik, ki je tako ali drugače zaznamoval celoten svet. Leta 2016 je več kot 75% Američanov trdilo, da so ti dogodki najbolj zaznamovali ameriško zgodovino. Spremenili so se varnostni protokoli na skoraj vseh ravneh življenja, spremenilo se je vojskovanje, spremenile so se številne globalne spremembe, ki tudi danes, 20 let po tragičnih dogodkih v New Yorku, še vedno krojijo življenje po svetu. Razmišljanja o zadnjih 20 letih, posledicah 11. septembra, nadzoru, migracijah in porazu civilne družbe sta prispevala: Vasja Badalič, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter poznavalec razmer na Bližnjem vzhodu, in izredni profesor dr. Aleš Bučar Ručman, prodekan za mednarodno sodelovanje na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru. Avtor: Gašper Andrinek


07.09.2021

Nismo vsi v istem čolnu

Kljub v težkih časih priljubljeni frazi "Vsi smo v istem čolnu", vemo, da ni čisto tako. O tem smo se v Vročem mikrofonu pogovarjali z direktorico Umanotere Gajo Brecelj, mariborskim dijakom Gašperjem Drevom, antropologom Rajkom Muršičem in podjetnikom Sandijem Češkom. Vprašali smo jih tudi, kaj so z njihove perspektive največji izzivi v prihodnosti.


31.08.2021

Ne znamo, ne zmoremo ali nočemo vrednotiti potencialov gradov

Od nekaj prek tisoč gradov in graščin in dvorcev je v Sloveniji spodobno vzdrževanih le 42, pretežno so v javni lasti. Zadnja leta so se obnove gradov lotili tudi redki zasebniki, vsak na svoj edinstven način, a z eno skupno značajsko potezo - pripravljeni so trmasto vztrajati.


Stran 14 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov