Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Bravo, novinarji!

22.11.2016

Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.

Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla

Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.

Je dobro novinarstvo v slabih razmerah sploh mogoče?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”

Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.

Ali res ni denarja za dobro novinarstvo v medijih?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”

Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”

“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.

Prejšnji teden je na Televiziji Slovenija izreden odmev v javnosti doživela Tarča o zdravstvu, ki je bila plod preiskovalnega novinarstva. Slišali smo takšne in podobne odzive: “Bravo, novinarji!” Pomembno sporočilo, ki ga ne bi smeli preslišati …

Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”

“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”

Kaj se je zgodilo z mediji med ameriško predsedniško kampanjo?

Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.

Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”

Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”

Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”

Tudi v Sloveniji imamo prihodnje leto predsedniške volitve.

Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”

Kaj pa medijska strategija, ki bolj cagavo nastaja na Ministrstvu za kulturo?

Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.

“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”

Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja.  Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Bravo, novinarji!

22.11.2016

Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.

Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla

Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.

Je dobro novinarstvo v slabih razmerah sploh mogoče?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”

Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.

Ali res ni denarja za dobro novinarstvo v medijih?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”

Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”

“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.

Prejšnji teden je na Televiziji Slovenija izreden odmev v javnosti doživela Tarča o zdravstvu, ki je bila plod preiskovalnega novinarstva. Slišali smo takšne in podobne odzive: “Bravo, novinarji!” Pomembno sporočilo, ki ga ne bi smeli preslišati …

Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”

“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”

Kaj se je zgodilo z mediji med ameriško predsedniško kampanjo?

Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.

Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”

Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”

Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”

Tudi v Sloveniji imamo prihodnje leto predsedniške volitve.

Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”

Kaj pa medijska strategija, ki bolj cagavo nastaja na Ministrstvu za kulturo?

Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.

“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”

Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja.  Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”


15.09.2020

Šole, žarišča okužb?

V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.


09.09.2020

Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin

Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?


08.09.2020

Goran Lukić: Čas pandemije je pospešil izkoriščanje nove vrste

Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.


01.09.2020

Šola je namenjena tudi zmanjševanju razlik med otroki

Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.


18.08.2020

Tanja Muha, direktorica Akosa

Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.


14.07.2020

ŠOU must go on (pa "er-eš" tudi)*

Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)


30.06.2020

Kam sta izginila študentski upor in kritičnost?

Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?


23.06.2020

Letalski promet potrebuje umetno dihanje in masažo srca

Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.


09.06.2020

(Ne)spremenjene razmere na trgu dela po epidemiji

O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?


02.06.2020

Niti v sanjah si nismo predstavljali, da bo tako hudo

Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.


26.05.2020

Več Evrope, toda kakšne?

Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.


19.05.2020

Odprtje šol dalo več vprašanj, kot ponudilo odgovorov

O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.


05.05.2020

Samooskrba: Edina pot je pot povezovanja

V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?


28.04.2020

UTD ne sme rušiti občutka pravičnosti

Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.


21.04.2020

Kaj za potrošnike pomeni morebitna uveljavitev vrednotnic

Tisti, ki so imeli pred krizo, ki jo je prinesel novi koronavirus, pri kateri od naših turističnih agencij že vplačano potovanje, se zadnje tedne gotovo sprašujejo, kakšna bo praksa. Bodo dobili povrnjen denar ali pa bodo dobili vrednotnico v enaki vrednosti za uveljavljanje, čemur je naklonjena tudi Evropska komisija. Prav to je tudi ena od tem v predlogu drugega protikoronskega zakona, v katerem se omenja tudi uveljavitev vrednotnic za odpovedane oziroma prestavljene turistične aranžmaje. Več o tem, kako bi vrednotnice, ki so za zdaj le predlog, funkcionirale v praksi sta povedala magistrica Helena Cvikl, vršilka dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in pravi generalni sekretar pri Združenju turističnih agencij Slovenije Mišo Mrvaljević.


14.04.2020

Kako bodo obujali za dober mesec močno zastalo nenujno zdravstveno dejavnost?

Danes so se sprostili nekateri ukrepi v zdravstvu. Kako bodo nenujno zdravstveno dejavnost obujali v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem? S kakšnimi zaostanki se soočajo na onkološkem inštitutu? Kateri del zdravstva bo obujen kot zadnji?


10.03.2020

Varnostno-humanitarni izzivi politike Evropske unije

Nekaj več kot 100 dni je minilo od začetka vladanja novih voditeljev institucij Evropske unije. Zdi se kot, da se do zdaj poleg Brexita ni zgodilo nič pretresljivega, potem pa se je nad predsednico Evropske komisije Ursulo von der Layen in druščino razbesnela nekakšna nevihta s ključnimi besedami: novi koronavirus, Turčija in obupne razmere na grško-turški meji. Kakšno migracijsko politiko je razvijala Evropska unija, da je zdaj mejo s Turčijo še bolj zaprla, kje so v tej zgodbi begunci in migranti, ki so v Turčiji ujeti med vojnami na Bližnjem vzhodu in Grčijo, članico Evropske unije, kjer jih čakajo nehumane razmere? Kaj sploh še pomenijo mednarodni dogovori, konvencije in listine, če se o njih lahko samovoljno odloča država sama? Vroči mikrofon je pripravil Gašper Andrinek. Sogovornici: Mojca Širok in izr. prof. dr. Ana Bojinović Fenko


03.03.2020

Največja neznanka je Janez Janša

Pred potrjevanjem novega predsednika vlade v Državnem zboru s Tomažem Celestino komentiramo interese koalicijskih partnerjev v novi politični konstelaciji. Kaj je pretehtalo pri vzpostavitvi dialoga in kaj lahko od koalicijske pogodbe nove vlade pričakujemo v prihodnjih dveh letih? “Največja neznanka je Janez Janša. Njegova nepredvidljivost. Vsi čakamo trenutek, ko bo škorpijon začutil, da bi pičil žabo, ki ga nese čez vodo. Ali bo uspel zdržati.“ Foto: Bobo


18.02.2020

Peter Jenko, direktor FURS

Finančna uprava je lani pobrala za skoraj milijardo evrov davkov več kot leto prej. To je zlasti posledica dobrih gospodarskih razmer v prejšnjih letih. Na drugi strani pa vodstvo priznava, da je davčni dolg še vedno visok. Tudi sicer se kljub splošnemu dvigu ravni davčne kulture v Sloveniji najdejo taki, pri katerih iznajdljivost ne pozna meja, pa naj gre za oddajanje nepremičnin na črno ali skrivanje denarja na računih v tujini. Gost Vročega mikrofona je bil generalni direktor Finančne uprave Peter Jenko, z njim se je pogovarjal Rok Kužel.


11.02.2020

Novi kitajski koronavirus kljub hitrim odzivom trši oreh kot zloglasni Sars pred leti

Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta? V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.


Stran 19 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov