Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Agencije za zaposlovanje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot sto, posredujejo svoje delavce podjetjem, ki dodatno delovno silo potrebujejo le krajši čas. V trikotniku so tako: agencije (delodajalci), uporabniki (podjetja) in delavci. Pri nas je približno 20 tisoč agencijskih delavcev, kar predstavlja odstotek in pol delovno aktivnega prebivalstva. Slabo luč na agencije za zaposlovanje pa mečejo predvsem številni kršitelji, ki najpogosteje sploh niso registrirani, čeprav na vse mogoče in nemogoče nezakonite načine posredujejo delavce.
Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija in predsednik Združenja agencij za zaposlovanje: “Agencije so najbolj regulirani delodajalec v Sloveniji. Če bi bila vsa podjetja pod takim delovnopravnim nadzorom kot mi, verjamem, da bi bilo v preteklosti pri nas manj slabih praks.” Smrekar poudarja, da so spremembe na trgu hitre in nenehne: “Katero podjetje lahko trdi, da bo obstajalo še 40 let? Preostane nam le to, da se učimo učiti in da smo fleksibilni, tudi v načinu razmišljanja. Tako nas spremembe ne bodo presenetile.”
Alojz Šket, agencija Atama, starosta na področju zaposlovanja in dejavnosti agencij: “Agencijska panoga je v dobrem položaju, ima perspektivo. Podjetja se bodo vse bolj ukvarjala s svojimi ključnimi kadri, druge pa bodo prepustili specialistom, agencijam, na primer.” Torej bi lahko delavce v podjetju po tej logiki razdelili na prvo postavo in drugorazredne (agencijske) delavce? Alojz Šket: “To je izraz, ki se ga vsi bojimo, a je kar pravi. Nekateri ljudje so v podjetju pomembnejši, drugi so bolj nenadomestljivi. Na žalost. A od tega ne bomo mogli pobegniti. V deklaracijah morda, v praksi pa še dolgo ne.”
Je dejavnost agencije za zaposlovanje dobičkonosen posel? “Vsak posel mora biti dobičkonosen, sicer ga je butasto delati,” pravi Alojz Šket, ki je razložil, da agencija na delavca zasluži od 40 do 120 evrov na mesec. “Vsakega lastnika začnejo srbeti prsti, da bi še delavcem nekaj vzel,” je povedal Šket in dodal, da taki, ki “okrog prinašajo” svoje delavce, naredijo ugledu agencijskega posla največjo škodo. Šket tudi priznava, da po njegovem mnenju agencijski delavci, ki delajo le v nočni izmeni, niso izenačeni z drugimi zaposlenimi v podjetju, čeprav je enakost med delavci uzakonjena. Po njihovih izkušnjah se približno tretjina delavcev zaposli v podjetju, v katerem najprej delajo prek agencije, je povedal Alojz Šket, ki pravi, da to v agenciji razumejo kot uspeh.
Tudi javni zavod za zaposlovanje sodeluje z agencijami. Vlasta Stojak z Zavoda za zaposlovanje pravi, da so agencije na trgu dela zelo pomembne, na zavodu oddajo tudi največ potreb po delavcih: “Če ugotovimo, da je agencija kršitelj, potem z zavodom ne more več sodelovati pri nadaljnji napotitvi delavcev.”
Pred tremi leti se je zakonodaja na tem področju zaostrila in takoj je število agencij za zaposlovanje z rekordnih 252 (leta 2014) padlo na 115 (leta 2015). Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo: “Agencije ne predstavljajo večjih kršiteljev delovnopravne zakonodaje, zaznavamo pa, da se s posredovanjem del ukvarjajo tudi podjetja, ki sploh nimajo dovoljenja ministrstva za delo. Tu pa prihaja do kršitev, zato je potreben strog, še strožji nadzor.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Agencije za zaposlovanje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot sto, posredujejo svoje delavce podjetjem, ki dodatno delovno silo potrebujejo le krajši čas. V trikotniku so tako: agencije (delodajalci), uporabniki (podjetja) in delavci. Pri nas je približno 20 tisoč agencijskih delavcev, kar predstavlja odstotek in pol delovno aktivnega prebivalstva. Slabo luč na agencije za zaposlovanje pa mečejo predvsem številni kršitelji, ki najpogosteje sploh niso registrirani, čeprav na vse mogoče in nemogoče nezakonite načine posredujejo delavce.
Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija in predsednik Združenja agencij za zaposlovanje: “Agencije so najbolj regulirani delodajalec v Sloveniji. Če bi bila vsa podjetja pod takim delovnopravnim nadzorom kot mi, verjamem, da bi bilo v preteklosti pri nas manj slabih praks.” Smrekar poudarja, da so spremembe na trgu hitre in nenehne: “Katero podjetje lahko trdi, da bo obstajalo še 40 let? Preostane nam le to, da se učimo učiti in da smo fleksibilni, tudi v načinu razmišljanja. Tako nas spremembe ne bodo presenetile.”
Alojz Šket, agencija Atama, starosta na področju zaposlovanja in dejavnosti agencij: “Agencijska panoga je v dobrem položaju, ima perspektivo. Podjetja se bodo vse bolj ukvarjala s svojimi ključnimi kadri, druge pa bodo prepustili specialistom, agencijam, na primer.” Torej bi lahko delavce v podjetju po tej logiki razdelili na prvo postavo in drugorazredne (agencijske) delavce? Alojz Šket: “To je izraz, ki se ga vsi bojimo, a je kar pravi. Nekateri ljudje so v podjetju pomembnejši, drugi so bolj nenadomestljivi. Na žalost. A od tega ne bomo mogli pobegniti. V deklaracijah morda, v praksi pa še dolgo ne.”
Je dejavnost agencije za zaposlovanje dobičkonosen posel? “Vsak posel mora biti dobičkonosen, sicer ga je butasto delati,” pravi Alojz Šket, ki je razložil, da agencija na delavca zasluži od 40 do 120 evrov na mesec. “Vsakega lastnika začnejo srbeti prsti, da bi še delavcem nekaj vzel,” je povedal Šket in dodal, da taki, ki “okrog prinašajo” svoje delavce, naredijo ugledu agencijskega posla največjo škodo. Šket tudi priznava, da po njegovem mnenju agencijski delavci, ki delajo le v nočni izmeni, niso izenačeni z drugimi zaposlenimi v podjetju, čeprav je enakost med delavci uzakonjena. Po njihovih izkušnjah se približno tretjina delavcev zaposli v podjetju, v katerem najprej delajo prek agencije, je povedal Alojz Šket, ki pravi, da to v agenciji razumejo kot uspeh.
Tudi javni zavod za zaposlovanje sodeluje z agencijami. Vlasta Stojak z Zavoda za zaposlovanje pravi, da so agencije na trgu dela zelo pomembne, na zavodu oddajo tudi največ potreb po delavcih: “Če ugotovimo, da je agencija kršitelj, potem z zavodom ne more več sodelovati pri nadaljnji napotitvi delavcev.”
Pred tremi leti se je zakonodaja na tem področju zaostrila in takoj je število agencij za zaposlovanje z rekordnih 252 (leta 2014) padlo na 115 (leta 2015). Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo: “Agencije ne predstavljajo večjih kršiteljev delovnopravne zakonodaje, zaznavamo pa, da se s posredovanjem del ukvarjajo tudi podjetja, ki sploh nimajo dovoljenja ministrstva za delo. Tu pa prihaja do kršitev, zato je potreben strog, še strožji nadzor.”
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Neveljaven email naslov