Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.
Etično novinarstvo je besedno preobilje kot mokra voda. Novinarstvo je lahko le etično, sicer ni novinarstvo. A zakaj potem vsak dan vidimo toliko etičnih zdrsov?
Doktor Marko Milosavljevič, profesor na Fakulteti za družbene vede, in Jernej Rovšek, dolgoletni namestnik varuha človekovih pravic, se strinjata, da se novinarji in mediji, ko zaradi javnega interesa vstopajo v zasebnost ljudi, vsak dan srečujejo s številnimi etičnimi dilemami.
“Vidimo, da so etične dileme težke. Občudujem novinarje. O vprašanjih, s katerimi se sodniki, ustavni sodniki, evropski sodniki ukvarjajo mesece, leta, novinarji, mediji pa se morajo o tem odločiti hitro. V minuti.” – Jernej Rovšek
Dr. Marko Milosavljević: “Če govorim z vidika regulacije, ne toliko z vidika etike, se upošteva niz dejavnikov. Tudi ljudje sodijo v različne kategorije javnih osebnosti, delno javnih osebnosti, pri katerih imajo mediji različne pravice in možnosti, ko gre za poseganje v njihovo zasebnost.”
Jernej Rovšek: “Zasebnost je varovana, poseg v zasebnost mora imeti razloge z vidika javnega interesa, to velja tudi za novinarje in medije. Je pa to mejo težko določiti in vnaprej postaviti pravila.”
V zadnjih letih, ki jih zaznamujejo številna teroristična dejanja, opažamo, da se hitro razkrijejo identitete domnevnih storilcev, sprašujemo pa se tudi, ali mora javnost res videti vse krvave prizore, mrtve, ranjene …
Dr. Marko Milosavljević: “Ni potrebno, da vse to vidimo. A mnogi to objavljajo, sodobni spletni mediji omogočajo hitre delitve, na nižanje standardov ali ravni komuniciranja vse pogosteje pristajajo tudi profesionalni mediji.”
Jernej Rovšek: “Mogoče pa ima taka objava nek vpliv. Slišali smo, kakšen vtis so fotografije mrtvih otrok naredile na Trumpa, kar je bil tudi razlog za napad na letališče v Siriji, te posnetke so prikazovali tudi v Združenih narodih.”
Vendar mednarodnega soglasja za ta napad ni bilo …
Jernej Rovšek: “To je res, Združeni narodi so izgubili svojo osnovno funkcijo.”
Jernej Rovšek: “Če gre npr. za nek teroristični akt, je storilec javen, če gre pa za družinsko nasilje, je že vprašanje, ali je potrebna identifikacija žrtev in storilcev.”
Jernej Rovšek: “Javna naj bi zadeva postala , ko je obtožnica pravnomočna, ko obstaja že dovolj močan, utemeljen sum, da je nekdo nekaj storil. V času policijske preiskave pa se storilci naj ne bi razkrili.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Če bi v Sloveniji čakali na obtožnice ali na obsodbe, na odhode na prestajanje kazni, bi bile črne kronike v medijih relativno prazne. Takoj, ko se pojavi sum ali preiskava pri pomembnejših akterjih, nosilcih moči, je to že zadosten razlog, da se o tem poroča.”
Dr. Marko Milosavljević: “Vsi smo na nek način talci peščice podjetij iz Kalifornije, ki imajo zasebne lastnike in zasebne koristi, ne vem, zakaj bi ta zasebna podjetja imela popolnoma odprte roke pri tem, kar počnejo.”
Jernej Rovšek: “Kot pravnik bi dejal, da pravo vedno zaostaja za potrebami, ki se pojavljajo v praksi. Pred tridesetimi leti še ni bilo varstva osebnih podatkov, danes to država ureja in bo verjetno morala slejkoprej urediti tudi ta nova področja.”
Objavljanje fotografij iz osebnih profilov na Facebooku je postalo medijska praksa.
Dr. Marko Milosavljević: “Tudi to je stvar nekih novih napotkov v medijskih hišah, dodatnega izobraževanja in hkrati je povezano s kontekstom. Če gre za javne osebe, ki se same medijsko izpostavljajo, pošiljajo svoje informacije in fotografije medijem, je objava stvari iz zasebnega življenja na nek način bolj upravičena. Vprašanje je, ali gre za objavo fotografije iz javnega profila ali iz zasebnega, zaklenjenega profila, za kar medij ni pridobil soglasja, ali gre za objavo profilne fotografije ali za objavo zasebnih fotografij, na katerih so tudi druge osebe, morda celo mladoletne … Številne medijske hiše imajo za te primere natančne napotke, kako se morajo ravnati, kaj lahko objavijo.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Naglica pri novinarskem delu je razlog, da vedno več medijev izdaja nekakšne priročnike ali navodila svojim novinarjem, kako naj o določenih stvareh poročajo, na primer, kdaj smejo reči, da gre za teroristični napad itd.”
Jernej Rovšek: “Kot namestnik varuha sem se pogosto srečal s tem. Pri marginalnih skupinah se novinarji zavedajo, da ti ne bodo tožili ali sprožili postopkov. Država bi lahko pomagala z medijskim varuhom, ki bi v imenu takih ljudi sprožal postopke pred etičnim razsodiščem. Tudi pri novinarskem častnem razsodišču ugotavljamo, da se ljudje iz marginalnih skupin ne pritožujejo, ker je težko napisati tako pritožbo, veliko pritožb pa je s strani odvetnikov, ki jih plačujejo bogate, velike družbe.”
V kaotičnem medijskem prostoru sta se začela nevarno mešati tudi novinarstvo in oglaševanje.
Jernej Rovšek: “Mislim, da je tu največ prikritih etičnih dilem in problemov, s katerimi se pravzaprav nihče ne ukvarja. Povezovanje med sponzorji , različnimi komercialnimi interesi in medijskimi sporočili ni razčiščeno in nihče tega ne razkriva. Mediji niso zainteresirani, da bi to razkrivali, druga stran pa tudi ne. To je siva cona, s katero se nihče resno ne ukvarja.”
Dr. Marko Milosavljević: “Prikrito oglaševanje je v tem trenutku ena od ključnih bolečih točk naših medijev z vidika vsakodnevnega kršenja zakonodaje, nižanja standardov in siljenja novinarjev, da počnejo stvari, ki niso primerne. Na družbenih omrežjih so te stvari popolnoma odprte. Če pogledate profile znanih osebnosti na Instagramu, na Facebooku, boste videli, da je polno tega, čemur bi v medijih rekli prikrito oglaševanje.”
Dr. Marko Milosavljević: “Samoregulacija deluje, a ni učinkovita. Nič se ne spremeni, nihče ni ustrezno kaznovan, nihče ni izločen iz novinarsko-medijskega prostora. Regulacija je pogosto slaba ali celo škodljiva. Država pa se raje ukvarja s kvotami in slovensko glasbo.”
Jernej Rovšek: “Država bo to področje morala urediti, saj gre za posege v človekove pravice.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Če rečemo etično novinarstvo, je približno tako, kot bi dejali mokra voda. Novinarstvo brez etike ni novinarstvo! Zakaj potem v medijih vidimo, beremo in slišimo toliko neetičnega? Odgovor smo iskali v torkovem Vročem mikrofonu. Gosta sta bila Jernej Rovšek in dr. Marko Milosavljevič.
Etično novinarstvo je besedno preobilje kot mokra voda. Novinarstvo je lahko le etično, sicer ni novinarstvo. A zakaj potem vsak dan vidimo toliko etičnih zdrsov?
Doktor Marko Milosavljevič, profesor na Fakulteti za družbene vede, in Jernej Rovšek, dolgoletni namestnik varuha človekovih pravic, se strinjata, da se novinarji in mediji, ko zaradi javnega interesa vstopajo v zasebnost ljudi, vsak dan srečujejo s številnimi etičnimi dilemami.
“Vidimo, da so etične dileme težke. Občudujem novinarje. O vprašanjih, s katerimi se sodniki, ustavni sodniki, evropski sodniki ukvarjajo mesece, leta, novinarji, mediji pa se morajo o tem odločiti hitro. V minuti.” – Jernej Rovšek
Dr. Marko Milosavljević: “Če govorim z vidika regulacije, ne toliko z vidika etike, se upošteva niz dejavnikov. Tudi ljudje sodijo v različne kategorije javnih osebnosti, delno javnih osebnosti, pri katerih imajo mediji različne pravice in možnosti, ko gre za poseganje v njihovo zasebnost.”
Jernej Rovšek: “Zasebnost je varovana, poseg v zasebnost mora imeti razloge z vidika javnega interesa, to velja tudi za novinarje in medije. Je pa to mejo težko določiti in vnaprej postaviti pravila.”
V zadnjih letih, ki jih zaznamujejo številna teroristična dejanja, opažamo, da se hitro razkrijejo identitete domnevnih storilcev, sprašujemo pa se tudi, ali mora javnost res videti vse krvave prizore, mrtve, ranjene …
Dr. Marko Milosavljević: “Ni potrebno, da vse to vidimo. A mnogi to objavljajo, sodobni spletni mediji omogočajo hitre delitve, na nižanje standardov ali ravni komuniciranja vse pogosteje pristajajo tudi profesionalni mediji.”
Jernej Rovšek: “Mogoče pa ima taka objava nek vpliv. Slišali smo, kakšen vtis so fotografije mrtvih otrok naredile na Trumpa, kar je bil tudi razlog za napad na letališče v Siriji, te posnetke so prikazovali tudi v Združenih narodih.”
Vendar mednarodnega soglasja za ta napad ni bilo …
Jernej Rovšek: “To je res, Združeni narodi so izgubili svojo osnovno funkcijo.”
Jernej Rovšek: “Če gre npr. za nek teroristični akt, je storilec javen, če gre pa za družinsko nasilje, je že vprašanje, ali je potrebna identifikacija žrtev in storilcev.”
Jernej Rovšek: “Javna naj bi zadeva postala , ko je obtožnica pravnomočna, ko obstaja že dovolj močan, utemeljen sum, da je nekdo nekaj storil. V času policijske preiskave pa se storilci naj ne bi razkrili.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Če bi v Sloveniji čakali na obtožnice ali na obsodbe, na odhode na prestajanje kazni, bi bile črne kronike v medijih relativno prazne. Takoj, ko se pojavi sum ali preiskava pri pomembnejših akterjih, nosilcih moči, je to že zadosten razlog, da se o tem poroča.”
Dr. Marko Milosavljević: “Vsi smo na nek način talci peščice podjetij iz Kalifornije, ki imajo zasebne lastnike in zasebne koristi, ne vem, zakaj bi ta zasebna podjetja imela popolnoma odprte roke pri tem, kar počnejo.”
Jernej Rovšek: “Kot pravnik bi dejal, da pravo vedno zaostaja za potrebami, ki se pojavljajo v praksi. Pred tridesetimi leti še ni bilo varstva osebnih podatkov, danes to država ureja in bo verjetno morala slejkoprej urediti tudi ta nova področja.”
Objavljanje fotografij iz osebnih profilov na Facebooku je postalo medijska praksa.
Dr. Marko Milosavljević: “Tudi to je stvar nekih novih napotkov v medijskih hišah, dodatnega izobraževanja in hkrati je povezano s kontekstom. Če gre za javne osebe, ki se same medijsko izpostavljajo, pošiljajo svoje informacije in fotografije medijem, je objava stvari iz zasebnega življenja na nek način bolj upravičena. Vprašanje je, ali gre za objavo fotografije iz javnega profila ali iz zasebnega, zaklenjenega profila, za kar medij ni pridobil soglasja, ali gre za objavo profilne fotografije ali za objavo zasebnih fotografij, na katerih so tudi druge osebe, morda celo mladoletne … Številne medijske hiše imajo za te primere natančne napotke, kako se morajo ravnati, kaj lahko objavijo.”
Dr. Marko Milosavljevič: “Naglica pri novinarskem delu je razlog, da vedno več medijev izdaja nekakšne priročnike ali navodila svojim novinarjem, kako naj o določenih stvareh poročajo, na primer, kdaj smejo reči, da gre za teroristični napad itd.”
Jernej Rovšek: “Kot namestnik varuha sem se pogosto srečal s tem. Pri marginalnih skupinah se novinarji zavedajo, da ti ne bodo tožili ali sprožili postopkov. Država bi lahko pomagala z medijskim varuhom, ki bi v imenu takih ljudi sprožal postopke pred etičnim razsodiščem. Tudi pri novinarskem častnem razsodišču ugotavljamo, da se ljudje iz marginalnih skupin ne pritožujejo, ker je težko napisati tako pritožbo, veliko pritožb pa je s strani odvetnikov, ki jih plačujejo bogate, velike družbe.”
V kaotičnem medijskem prostoru sta se začela nevarno mešati tudi novinarstvo in oglaševanje.
Jernej Rovšek: “Mislim, da je tu največ prikritih etičnih dilem in problemov, s katerimi se pravzaprav nihče ne ukvarja. Povezovanje med sponzorji , različnimi komercialnimi interesi in medijskimi sporočili ni razčiščeno in nihče tega ne razkriva. Mediji niso zainteresirani, da bi to razkrivali, druga stran pa tudi ne. To je siva cona, s katero se nihče resno ne ukvarja.”
Dr. Marko Milosavljević: “Prikrito oglaševanje je v tem trenutku ena od ključnih bolečih točk naših medijev z vidika vsakodnevnega kršenja zakonodaje, nižanja standardov in siljenja novinarjev, da počnejo stvari, ki niso primerne. Na družbenih omrežjih so te stvari popolnoma odprte. Če pogledate profile znanih osebnosti na Instagramu, na Facebooku, boste videli, da je polno tega, čemur bi v medijih rekli prikrito oglaševanje.”
Dr. Marko Milosavljević: “Samoregulacija deluje, a ni učinkovita. Nič se ne spremeni, nihče ni ustrezno kaznovan, nihče ni izločen iz novinarsko-medijskega prostora. Regulacija je pogosto slaba ali celo škodljiva. Država pa se raje ukvarja s kvotami in slovensko glasbo.”
Jernej Rovšek: “Država bo to področje morala urediti, saj gre za posege v človekove pravice.”
Analiziramo aktualne tematike, ki definirajo politično krizo v Kataloniji, jih postavljamo v španski in evropski kontekst, razmišljamo o možnih poteh v prihodnost. Kaj bodo prinesle aprilske parlamentarne volitve v Španiji in kaj lahko spremenijo majske evropske volitve? Kakšen kompromis je sploh mogoč? Analiziramo z gosti: dr. Mitja Žagar (Inštitut za narodnostna vprašanja), katalonski predsednik Quim Torra, novinarji in uredniki Bru Rovira (La Vanguardia), Josep Maria Munoz (L'Avenc) in Joan Rusinol (Radio Catalunya).
Šiva Nazar Ahari je novinarka, blogerka, zagovornica človekovih pravic, ki je pri svojih 34 letih že več kot dve in pol leti preživela v zaporu. Nazadnje je bila obsojena na šest let. Od oktobra lani je gostja Ljubljane, ki je del mreže mest – zatočišč za preganjane pisatelje ICORN. Shivo so prvič zaprli leta 2004. Takrat je bila stara 18 let in še ni veljala za politično zapornico. Po izpustitvi je začela obsežno poročati o družbenih vprašanjih, kot so otroško delo, skrajna revščina in pravice žensk. Ko so jo aretirali leta 2009, je v samici z majhno okensko nišo preživela 100 dni. “V samici sem si predstavljala, kakšno bo moje življenje, ko me bodo izpustili na prostost. Kaj bom še počela v življenju, predstavljala sem si, kako študiram in delam. To mi je pomagalo preživeti. Številni v zaporu popustijo, iz njih izsilijo priznanje za stvari, ki jih niso naredili. Jaz nisem popustila.”
Beseda pust, ki jo je poznal že Primož Trubar je verjetno nastala iz "mesopust", to je iz besed meso in postiti se ali iz meso in pustiti, kar bi bil dobeseden prevod iz italijanskega izraza carneleva v pomenu "opusti meso". Iz italijanskega carneleva je nastala beseda carnevale, iz te pa evropska kulturna beseda karnevál v pomenu "praznovanje pusta" ali "pustovanje, pust". Danes je pri nas izraz mesopust zastarel in se ne uporablja več, denimo v ruskem okolju pa še vedno pomeni "štiridesetdnevni post". Pogovarjali smo se z vodjo katedre za etnologijo Slovencev, doktorico Matejo Habinc.
So peticije utvara ali z njimi res lahko spreminjamo svet? Na to vprašanje odgovarjajo: Metka Naglič, Amnesty International Slovenija, Nataša Šram, pobudnica peticije za spremembe v šolstvu, Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, Eva Irgl, poslanka SDS, ki že nekaj mandatov vodi komisijo za peticije, poslanec LMŠ Brane Golubović, ker je prvi obraz uspešne peticije za vpis pravice do vode v Ustavo, in evropska poslanka Tanja Fajon, ki s sopodpisniki mednarodne peticije predsednika Evropskega parlamenta Tajanija poziva k odstopu.
Pomurski kmetje vse bolj tarnajo, ker ne morejo širiti svojih kmetij oziroma polj, saj obdelovalne zemlje ne morejo niti kupiti niti najeti. Na trgu je preprosto skorajda ni na voljo, v Apaški dolini pa vse glasneje opozarjajo na to, da slovensko obdelovalno zemljo kupujejo avstrijski državljani. Bomo torej v Sloveniji poleg tovarn in turističnih objektov tujcem prepustili še rodovitno zemljo?
Ilinka Todorovski razlaga, da mora kot varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev še vedno razbijati številne zakoreninjene mite o RTV Slovenija, ki ne držijo. Na primer mit, da je RTV le televizija. Ni res! RTV je tudi radio in Ilinka Todorovski je bila gostja Vročega mikrofona na Valu 202.
Devetinosemdeset poslank in poslancev je prejšnji teden enotno glasovalo ZA Petra Svetino, novega varuha človekovih pravic, kar je bil svojevrsten rekord v sicer globoko razdeljenem slovenskem političnem prostoru. Politika je svet različnih pogledov, preglasovanj, kjer vlada moč argumentov in tudi argument moči, zato nas je primer neverjetne enotnosti pri izvolitvi varuha človekovih pravic spodbudil, da smo nekaj vodij poslanskih skupin povprašali, kaj se zgodi v sicer razklanem slovenskem političnem prostoru, da tu in tam nastopijo taki trenutki složnosti. A niti mnenja o enotnosti niso enotna.
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje? Gosti: - Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor - Katja Sreš, Ekologi brez meja - Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza - Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto - dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Ustavno sodišče je državnemu zboru dalo dve leti za popravke volilne zakonodaje. Natančneje - za izenačenje volilnih okrajev. Med njimi so glede na število volivcev po mnenju ustavnega sodišča prevelike razlike. Kaj bo storila politika? Bo samo popravila okraje ali jih bo ukinila in uvedla prednostni glas? Za zdaj nobena možnost nima zadostne politične podpore. Kaj pa pravi stroka? Kako izboljšati volilni sistem? Bodo naslednje volitve, če politika ne stori nič, sploh zakonite? Koentira dr. Ciril Ribičič, , profesor ustavnega prava, nekdanji ustavni sodnik.
Slovenski podjetniški sklad bo do leta 2023 podjetjem posredoval ugodna mikroposojila v višini do 25 tisoč evrov. Vir teh povratnih kohezijskih sredstev je Sklad skladov, ki ga upravlja SID banka. Maja Tomanič Vidovič in Sibil Svilan o novih mikroposojilih za podjetnike, o Skladu skladov, pa tudi o tem, zakaj se finančni posredniki, predvsem banke, zaenkrat niso navdušili za ta ugodni vir evropskega denarja.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati? Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Gregor Čušin ima učinkovite odgovore na zahtevna vprašanja. V letu, ko se je podal na samostojno pot, je veliko razmišljal o novih začetkih. Začetki so vedno povezani s strahom in dokazovanjem. Kako bi preimenoval praznike in kaj se bo zgodilo z novoletnimi zaobljubami?
V dokumentih turističnega razvoja piše, da bo Slovenija leta 2020 prepoznavna kot destinacija kulturnega turizma. Kako bomo Johanno, Marjo, Iris in Maxa navduševali za odkrivanje našega kulturnega bogastva? Gosta v Vročem mikrofonu pri Tatjani Pirc sta bila Eva Štravs Podlogar z ministrstva za gospodarstvo in etnolog in kulturni antropolog doktor Rajko Muršič, ki vladajočim sporoča, da bo treba več vlagati v kulturo in kulturnike, če nameravamo razvijati kulturni turizem. "Če gledamo samo skozi očala Ljubljane, ne vidimo vse Slovenije. Recimo Maribor ima z okolico veliko več turističnega potenciala, ki pa žal ostaja neizkoriščen," opozarja dr. Muršič na problem centralizacije v kulturni politiki. "Velika večina naših umetnikov živi bedno. Dokler ne bomo rešili socialnega vprašanja naših umetnikov na dolgi rok, ne bomo mogli ustvariti pogojev, da bi kultura lahko postala naša gonilna sila." - dr. Rajko Muršič Avtorica oddaje in fotografije: Tatjana Pirc
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac
Vsaka občina je zgodba zase. To nedeljo nas čaka 56 zgodb. Kaj pred drugim krogom županskih volitev izpostavljajo novinarka in novinarji: Tjaša Škamperle, Primož Cirman, Aljoša Peršak in Danijel Poslek. Z njimi se je pogovarjala Tatjana Pirc.
Predsedniku Olimpijskega komiteja Slovenije, Bogdanu Gabrovcu, ki je pred štirimi leti stopil v velike čevlje Janeza Kocijančiča, se izteka prvi mandat. V nedeljo, 16. decembra, bo na volilni skupščini očitno izvoljen še v drugo, saj je edini kandidat za vodenje osrednje športne organizacije. Ali to pomeni, da je bil tako uspešen ali pa funkcija predsednika OKS ni več tako mamljiva kot je bila še pred štirimi leti? Z njim se je pogovarjal Aleš Smrekar.
V letu, ko Splošna deklaracija človekovih pravic praznuje 70. obletnico, se zdi, da so najosnovnejše človekove pravice znova pod vprašajem. V okviru Organizacije Združenih narodov deluje Svet za človekove pravice. Kakšno vlogo predstavlja na aktualnem političnem prizorišču in kako je Slovenija izkoristila predsedovanje Svetu v letošnjem letu?
Prometni zastoji so mora večine voznikov po svetu, tudi pri nas. Ena od rešitev za zmanjšanje kolon oziroma potovalnega časa, je večja varnostna razdalja. Val 202 je pred dnevi pozival k spremenjenemu načinu vožnje z večjo varnostno razdaljo ter brez sunkovitih zaviranj in pospeševanj, DARS je izvajal primerjalne meritve na dveh odsekih avtocest. Gosta sta bila Andrej Brglez in Nataša Kovše iz Službe za upravljanje in vzdrževanje DARS. "Zbirali smo podatke na 15-minutnih obremenitvah. Delali smo primerjave in zmagovalec je dolenjska smer, v konicah je namreč opazovane odseke v tem času prevozilo tudi do 1180 vozil, kar je izredno dober podatek." - Nataša Kovše Andrej Brglez: "Promet je živ organizem in vsi smo del tega pretoka. Japonski strokovnjaki so naredili eksperiment, kjer so avtomobile spravili v krog in vsakemu vozniku rekli, naj vozi z isto hitrostjo. En voznik je nekoliko spremenil hitrost in v krogu se je stvar spremenila."
Čeprav se iz uro v uro vrstijo pozivi za prepoved za soboto napovedanega shoda neofašističnega gibanja CasaPound v Trstu, neofašisti napovedujejo celo večjo udeležbo kot maja 2015 v Gorici. Prejšnji teden je evropski parlament z veliko večino sprejel resolucijo, s katero poziva k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU. Za resolucijo je v Strasbourgu odločno glasovala tudi švedska evroposlanka Soraya Post, ki so ji kot pripadnici romske manjšine in odkriti protifašistki že večkrat grozili celo s smrtjo. Zakaj moramo neofašizem nujno ustaviti?
Neveljaven email naslov