Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Objavljamo dopis, v katerem je ministrstvo za infrastrukturo zapisalo, da mora ministrstvo za okolje in prostor nujno odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupov.
To je argumentiralo z obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa. V Sloveniji je namreč ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih kar 180.000 prebivalcev. Odškodnine bi lahko dosegle 200 milijonov evrov. V predlogu uredbe je ministrstvo za okolje naredilo prav to, kar je želelo ministrstvo za infrastrukturo – vzelo je pravno podlago za odškodnine. Uredba viša kriterij za ceste, ki bodo veljale za vir hrupa, z milijona vozil letno na kar tri milijone.
Odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopal civilno iniciativo v Gornji Radgoni, ki je pred leti od države uspela iztožiti odškodnine, v primeru sprejetja uredbe napoveduje postopek pred evropskih sodiščem za človekove pravice. Glede dopisa je ogorčen: “Saj to bi bilo zavestno poseganje v pravice. Tak dopis ni sprejemljiv niti pod razno.”
Stanko Sakovič iz civilne iniciative v Gornji Radgoni je zaradi posledic hrupa danes naglušen: “Mislim, da je to še ena od goljufij državnih oblasti na račun prebivalstva. Predvsem mislim, da je treba ušesa napeti poslancem iz posameznih regij, ki vse to le opazujejo. Na veliko govorijo, kako zastopajo nas državljane, ko pa pride do takih zadev, pa so tiho in se držijo koalicijskih dogovorov. Obsojam take poskuse, ki gredo na škodo ljudi.”
Da naj se okoljski predpisi uskladijo zaradi odškodninskih zahtev, je v resnici leta sklenila že Pahorjeva vlada leta 2011. Na tokratni predlog uredbe o hrupu je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 48 pripomb, a se do njih še ni opredelilo.
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pravnica s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica: “Mislim, da je to napačno razumevanje samega temelja, kaj je odškodnina. To so zelo stari instituti, kdaj si upravičen do odmene za škodo, ki je nastala. Problem je, če ta škoda na zdravje ljudi s strani države sploh ni ovrednotena. Ta škoda se na koncu meri v številu bolniških dni, obremenitvi zdravstvenega sistema itn. Če bi se naredila bilanca škodljivih vplivov na zdravje ljudi in obremenitve zdravstvene blagajne na ravni države, bi dobili zanimive rezultate.”
Število naglušnih oseb se povečuje. Samo v letu 2016 je število naročilnic za slušne aparate naraslo za skoraj 5 odstotkov. Lani je slušni aparat potrebovalo več kot 17.600 ljudi, kar je za 27 odstotkov več kot pred desetimi leti. Posledično se povečujejo tudi izdatki iz zdravstvene blagajne – v desetih letih so z 2,7 milijona evrov narasli na kar 5,6 milijona letno, kar predstavlja več kot 200 odstotno povečanje. Povzročata jih tako hrup kot tudi staranje prebivalstva, a zdravstvene posledice se pojavljajo tudi pri mladih in otrocih.
Dopis, v katerem Ministrstvo za infrastrukturo predlaga spremembo mejnih vrednosti hrupa, da bi se država izognila izplačilu odškodnin.
1277 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Objavljamo dopis, v katerem je ministrstvo za infrastrukturo zapisalo, da mora ministrstvo za okolje in prostor nujno odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupov.
To je argumentiralo z obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa. V Sloveniji je namreč ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih kar 180.000 prebivalcev. Odškodnine bi lahko dosegle 200 milijonov evrov. V predlogu uredbe je ministrstvo za okolje naredilo prav to, kar je želelo ministrstvo za infrastrukturo – vzelo je pravno podlago za odškodnine. Uredba viša kriterij za ceste, ki bodo veljale za vir hrupa, z milijona vozil letno na kar tri milijone.
Odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopal civilno iniciativo v Gornji Radgoni, ki je pred leti od države uspela iztožiti odškodnine, v primeru sprejetja uredbe napoveduje postopek pred evropskih sodiščem za človekove pravice. Glede dopisa je ogorčen: “Saj to bi bilo zavestno poseganje v pravice. Tak dopis ni sprejemljiv niti pod razno.”
Stanko Sakovič iz civilne iniciative v Gornji Radgoni je zaradi posledic hrupa danes naglušen: “Mislim, da je to še ena od goljufij državnih oblasti na račun prebivalstva. Predvsem mislim, da je treba ušesa napeti poslancem iz posameznih regij, ki vse to le opazujejo. Na veliko govorijo, kako zastopajo nas državljane, ko pa pride do takih zadev, pa so tiho in se držijo koalicijskih dogovorov. Obsojam take poskuse, ki gredo na škodo ljudi.”
Da naj se okoljski predpisi uskladijo zaradi odškodninskih zahtev, je v resnici leta sklenila že Pahorjeva vlada leta 2011. Na tokratni predlog uredbe o hrupu je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 48 pripomb, a se do njih še ni opredelilo.
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pravnica s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica: “Mislim, da je to napačno razumevanje samega temelja, kaj je odškodnina. To so zelo stari instituti, kdaj si upravičen do odmene za škodo, ki je nastala. Problem je, če ta škoda na zdravje ljudi s strani države sploh ni ovrednotena. Ta škoda se na koncu meri v številu bolniških dni, obremenitvi zdravstvenega sistema itn. Če bi se naredila bilanca škodljivih vplivov na zdravje ljudi in obremenitve zdravstvene blagajne na ravni države, bi dobili zanimive rezultate.”
Število naglušnih oseb se povečuje. Samo v letu 2016 je število naročilnic za slušne aparate naraslo za skoraj 5 odstotkov. Lani je slušni aparat potrebovalo več kot 17.600 ljudi, kar je za 27 odstotkov več kot pred desetimi leti. Posledično se povečujejo tudi izdatki iz zdravstvene blagajne – v desetih letih so z 2,7 milijona evrov narasli na kar 5,6 milijona letno, kar predstavlja več kot 200 odstotno povečanje. Povzročata jih tako hrup kot tudi staranje prebivalstva, a zdravstvene posledice se pojavljajo tudi pri mladih in otrocih.
Dopis, v katerem Ministrstvo za infrastrukturo predlaga spremembo mejnih vrednosti hrupa, da bi se država izognila izplačilu odškodnin.
Socialna zakonodaja je v slabih treh letih od sprejetja doživela veliko kritik, pa tudi nekaj sprememb. Te, ki bodo stopile v veljavo 1. septembra, bodo omogočile upoštevanje bolj realnega materialnega položaja, vrednosti nepremičnin in drugega premoženja prosilca kot doslej, na višino socialne pomoči bo manj vplival dohodek od študentskega dela.
Kako so Rusi evropske pridelovalce jabolk pregnali iz raja in komu smrdijo francoski siri? Kdo bo zmagovalec živilske vojne in lahko jabolko na dan res odžene Putina stran? Zaradi ruske prepovedi uvoza živil je EU že napovedala, da bo svojim pridelovalcem pomagala s 125 milijoni evrov. Bo to dovolj? In kaj se je v grlu zataknilo slovenskim sadjarjem?
Novi zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno bo izboljšal nadzor nad nelegalnimi oblikami dela, višje kazni so predvidene tako za obrtnike, ‘šušmarje’ kot naročnike, nad tem področjem pa bo po novem bdela Finančna uprava RS. Mobilne enote FURSa naj bi do konca leta opravile kar 2300 pregledov, verjamejo pa tudi, da bo novi zakon zagotovil več discipline pri plačevanju davkov in razmah legalnih oblik dela. Pa bo res? O tem s predstavniki Finančne uprave RS in Obrtno-podjetniške zbornice pred Vročim mikrofonom.
V svetu živi skoraj 44 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino zaradi lakote, vojne, političnega, verskega ali etničnega preganjanja. Stisko teh ljudi še posebej občutijo v Italiji, v katero se je samo letos zateklo že skoraj sto tisoč ljudi, za 800 med njimi se je poskus poti v boljše življenje končal s smrtjo.Z Lampeduse na jugu Apeninskega polotoka so nezakonite priseljence napotili tudi v Furlanijo Julijsko krajino na severovzhodu države, kjer že skrbijo za nezakonite priseljence, ki so v državo prišli po kopnem. Reportaža iz Furlanije Julijske krajine in pogovor s Francijem Zlatarjem, vodjo programa migracij pri Slovenski filantropiji.
Gladovna stavka je postala priljubljeno sredstvo – ne samo za uveljavljanje pravic, ampak tudi za vzbujanje pozornosti. Varuhinja človekovih pravic jih je samo v svojem mandatu obravnavala že sedem. Ugotavlja, da so zahteve pogosto tudi nerealne. V slovenskih zaporih se je samo v tem letu za gladovno stavko odločilo že 27 posameznikov. Gladovna stavka ima pomembno vlogo v svetovni zgodovini nenasilnega upora. O tem, kakšno vlogo ima v Sloveniji, bomo govorili z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nusdorfer, filozofom Luko Omladičem in predsednikom komisije za medicinsko etiko Božidarjem Voljčem.
Spopadi med Izraelom in Hamasom odpirajo tudi vprašanje bojkota, predvsem pri dobavi orožja na krizna območja. Izrael je od leta 2004 iz Slovenije uvozil za 6 milijonov evrov vojaške opreme in orožja, naša država iz spornih območij uvaža predvsem sadje. Naj se Slovenija pridruži bojkotu Izraela, ki ga nekatere države vsaj sramežljivo napovedujejo, ali pa naj kako drugače zavzame bolj konstruktivno in miroljubno vlogo v izraelsko-palestinskem konfliktu?
Ali bo nova finančna služba uspešnejša pri preganjanju sive ekonomije, utaji davkov, znižanju davčnega dolga kot prej carinska in davčna služba vsaka zase? Mobilne enote bodo bolj navzoče na terenu in odkrivale tudi delo na črno, zagrožene kazni bodo višje. Bo nadzor finančnih inšpektorjev in preiskovalcev učinkovitejši?
Vrnili smo se na poplavljena območja v Srbiji. Katastrofa, ki so jo doživeli ljudje, ki so že tako težko živeli, zdaj povzroča težave na vseh področjih življenja. Ljudje so fizično in psihično izčrpani. Večina pa jih je za vsaj delno obnovo zapravila tudi celotne prihranke. Porušene hiše v Obrenovcu, ki so nekatere še vedno nedotaknjene, pričajo o tem, da pomoč države pri obnovi po dveh mesecih še vedno ni zagotovljena tako kot bi bilo potrebno. Medtem pa Obrenovac in ostala potopljena mesta in vasi pospešeno drvijo tudi v družbeno socialni propad, saj je zaradi poplav ogromno ljudi ostalo brez služb.
Na petkovi ustanovni seji državnega zbora bo v poslanske klopi sploh prvič sedlo kar 64 od 90-ih poslancev. Večina novincev je javnosti neznana, prav tako jih je veliko sploh prvič zašlo v politiko. Med njimi so stand up komiki, igralci, podjetniki, študenti …
Slovenska privatizacija je kot vrtiljak obljub in želja ter nasprotovanj. Vse to se zrcali v zgodbi o Telekomu Slovenije. Politika se njegove prodaje negotovo loteva že 15 let. V tem času se je Telekom prelevil iz prezadolženega podjetja, ki je služilo kot samopostrežba politiki in se lotevalo dragih zgrešenih nakupov po Balkanu, obenem pa izrinjalo konkurenco in si s tem nakopalo preštevilne tožbe, v nacionalnega operaterja, ki vlaga v najnovejše tehnologije, izstopa iz zgrešenih naložb in izboljšuje finančno stanje. A politika se je odločila: Telekom je treba prodati.
Starejši so pogosto odvisni od sorodnikov in drugih, ki skrbijo zanje, ko sami tega več ne zmorejo. Številni sorodniki to počnejo zelo predano in sočutno, drugi manj. Občine morajo poskrbeti za možnost pomoči družini na domu, vendar so cene zelo različne in svojci si je pogosto ne morejo privoščiti.
Nenehna zagotovila politikov, da smo še vedno socialna država, da je stopnja razslojevanja med najnižjimi v Evropi in da je med pomembne dosežke odhajajoče vlade mogoče šteti tudi to, da se raven socialnih izdatkov ni znižala, so kot v posmeh vsaj 300.000 sodržavljanom, ki že živijo v revščini. Da je človek prepogosto sam pred mogočnimi in večkrat zaprtimi vrati države, da je zakonodaja neživljenjska, nedomišljena in zaletava, da so kršitve v nebo vpijoče in da vodijo ljudi tudi v resne zdravstvene težave pa tudi v smrt opozarja tudi varuhinja človekovih pravic.Kakšna je torej v resnici naša socialna država, smo v Vročem mikrofonu vprašali varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer.
Rdeči križ Slovenije zavrača medijske navedbe o možnosti stečaja. Je likviden in solventen, ima pa velike težave zaradi napak pri gradnji hotela Arija. Pozabili so unovčiti garancijo. Zakaj nihče ne prevzame odgovornosti? Je garancija sploh bila unovčljiva? Kdo je odgovoren? Zakaj podizvajalci niso bilo poplačani? Bo Rdeči križ moral dvakrat plačati za isto delo? Kaj se je dogajalo med prenosi terjatev?
Grško zdravstvo močno trpi zaradi posledic krize in varčevalnih ukrepov. V Grčiji je kar tri milijone ljudi brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja, še približno toliko pa jih bo brez zavarovanja ostalo v kratkem. Veliko prebivalcev nima dostopa niti do osnovnih zdravstvenih storitev. Kronični bolniki ne jemljejo zdravil, ker nimajo denarja za doplačila. Zato kriza resno načenja javno zdravje, pravi Apostolos Veizis, vodja programov organizacije Zdravniki brez meja za Grčijo. Zaradi krize in varčevalnih ukrepov je v Grčiji že izbruhnila epidemija okužb z virusom HIV pri uporabnikih drog. Ker se varčuje tudi pri sredstvih za škropljenje komarjev, sta se pojavila malarija in virus Zahodnega Nila. Število samomorov se je povečalo za 40 odstotkov.
Kaj je še mogoče popraviti? “Zdravstveni pogoj, da morata biti v osebni kartoteki otroka zabeležena dva obiska pri zdravniku letno, res ni velika zahteva in to ne bi smel biti razlog za tak osip!” je podatek, da je še sredi junija ostalo neizkoriščenih nekaj tisoč subvencij za zdravstveno letovanje komentirala Margareta Seher Zupančič, predsednica slovenskega Združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu in pediatrinja v ZD Velenje: “Dejstvo je, da so nadzori zavarovalnice vse pogostejši in prav je tako.”
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Od majhnega pritožbenega organa do pomembnega varuha osebnih podatkov in poroka transparentnosti. Vse v 10-ih letih, ko so številni primeri Urada informacijskega pooblaščenca, ki ga pooseblja Nataša Pirc Musar, uspešno končani.
Kdo ali kaj lahko Evropo popelje iz krize? In kaj če odgovor na vse ni rast, dodana vrednost in evro? Kot ugotavlja filozof dr. Luka Omladič je bila odlika Evrope vedno to, da je bila v krizi idej: “Takšne krize so porajale nove ideje. Vprašanje pa je, če so ideje dandanes sploh še pomembne.” Renesansa 2.0. Kam nas peljejo misleci in kateri miselni tokovi lahko Evropo peljejo naprej?
Lani je policija začela preiskovati sume kaznivih dejanj pri opravljanju izpitov za vozniška dovoljenja in pri izdajanju potrdil o opravljenem tečaju varne vožnje. Po dosedanji preiskavi naj bi bila sporna vsaj četrtina izdanih tovrstnih potrdil.
Vam je že kdo kdaj ukradel idejo ali si prilastil vaš izdelek? V tokratni oddaji bomo preko primerov ogoljufanih oziroma okradenih posameznikov preverjamo, kakšne pravice imamo po avtorskem pravu.
Neveljaven email naslov