Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Objavljamo dopis, v katerem je ministrstvo za infrastrukturo zapisalo, da mora ministrstvo za okolje in prostor nujno odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupov.
To je argumentiralo z obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa. V Sloveniji je namreč ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih kar 180.000 prebivalcev. Odškodnine bi lahko dosegle 200 milijonov evrov. V predlogu uredbe je ministrstvo za okolje naredilo prav to, kar je želelo ministrstvo za infrastrukturo – vzelo je pravno podlago za odškodnine. Uredba viša kriterij za ceste, ki bodo veljale za vir hrupa, z milijona vozil letno na kar tri milijone.
Odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopal civilno iniciativo v Gornji Radgoni, ki je pred leti od države uspela iztožiti odškodnine, v primeru sprejetja uredbe napoveduje postopek pred evropskih sodiščem za človekove pravice. Glede dopisa je ogorčen: “Saj to bi bilo zavestno poseganje v pravice. Tak dopis ni sprejemljiv niti pod razno.”
Stanko Sakovič iz civilne iniciative v Gornji Radgoni je zaradi posledic hrupa danes naglušen: “Mislim, da je to še ena od goljufij državnih oblasti na račun prebivalstva. Predvsem mislim, da je treba ušesa napeti poslancem iz posameznih regij, ki vse to le opazujejo. Na veliko govorijo, kako zastopajo nas državljane, ko pa pride do takih zadev, pa so tiho in se držijo koalicijskih dogovorov. Obsojam take poskuse, ki gredo na škodo ljudi.”
Da naj se okoljski predpisi uskladijo zaradi odškodninskih zahtev, je v resnici leta sklenila že Pahorjeva vlada leta 2011. Na tokratni predlog uredbe o hrupu je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 48 pripomb, a se do njih še ni opredelilo.
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pravnica s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica: “Mislim, da je to napačno razumevanje samega temelja, kaj je odškodnina. To so zelo stari instituti, kdaj si upravičen do odmene za škodo, ki je nastala. Problem je, če ta škoda na zdravje ljudi s strani države sploh ni ovrednotena. Ta škoda se na koncu meri v številu bolniških dni, obremenitvi zdravstvenega sistema itn. Če bi se naredila bilanca škodljivih vplivov na zdravje ljudi in obremenitve zdravstvene blagajne na ravni države, bi dobili zanimive rezultate.”
Število naglušnih oseb se povečuje. Samo v letu 2016 je število naročilnic za slušne aparate naraslo za skoraj 5 odstotkov. Lani je slušni aparat potrebovalo več kot 17.600 ljudi, kar je za 27 odstotkov več kot pred desetimi leti. Posledično se povečujejo tudi izdatki iz zdravstvene blagajne – v desetih letih so z 2,7 milijona evrov narasli na kar 5,6 milijona letno, kar predstavlja več kot 200 odstotno povečanje. Povzročata jih tako hrup kot tudi staranje prebivalstva, a zdravstvene posledice se pojavljajo tudi pri mladih in otrocih.
Dopis, v katerem Ministrstvo za infrastrukturo predlaga spremembo mejnih vrednosti hrupa, da bi se država izognila izplačilu odškodnin.
1288 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Razkrivamo dopis, ki kaže, da država spreminja uredbo o hrupu za to, da bi se izognila odškodnini
Objavljamo dopis, v katerem je ministrstvo za infrastrukturo zapisalo, da mora ministrstvo za okolje in prostor nujno odpraviti pravno podlago za čezmernost obremenitev s hrupov.
To je argumentiralo z obstoječo sodno prakso dosojanja odškodnin zaradi hrupa. V Sloveniji je namreč ob pomembnih cestah in železnicah s hrupom preobremenjenih kar 180.000 prebivalcev. Odškodnine bi lahko dosegle 200 milijonov evrov. V predlogu uredbe je ministrstvo za okolje naredilo prav to, kar je želelo ministrstvo za infrastrukturo – vzelo je pravno podlago za odškodnine. Uredba viša kriterij za ceste, ki bodo veljale za vir hrupa, z milijona vozil letno na kar tri milijone.
Odvetnik Janez Kaučič, ki je zastopal civilno iniciativo v Gornji Radgoni, ki je pred leti od države uspela iztožiti odškodnine, v primeru sprejetja uredbe napoveduje postopek pred evropskih sodiščem za človekove pravice. Glede dopisa je ogorčen: “Saj to bi bilo zavestno poseganje v pravice. Tak dopis ni sprejemljiv niti pod razno.”
Stanko Sakovič iz civilne iniciative v Gornji Radgoni je zaradi posledic hrupa danes naglušen: “Mislim, da je to še ena od goljufij državnih oblasti na račun prebivalstva. Predvsem mislim, da je treba ušesa napeti poslancem iz posameznih regij, ki vse to le opazujejo. Na veliko govorijo, kako zastopajo nas državljane, ko pa pride do takih zadev, pa so tiho in se držijo koalicijskih dogovorov. Obsojam take poskuse, ki gredo na škodo ljudi.”
Da naj se okoljski predpisi uskladijo zaradi odškodninskih zahtev, je v resnici leta sklenila že Pahorjeva vlada leta 2011. Na tokratni predlog uredbe o hrupu je ministrstvo za okolje in prostor prejelo 48 pripomb, a se do njih še ni opredelilo.
Na ministrstvu za infrastrukturo menijo, da odškodnine v ničemer ne prispevajo k manjši stopnji obremenjenosti prebivalstva s hrupom. Pravnica s pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij PIC Senka Šifkovič Vrbica: “Mislim, da je to napačno razumevanje samega temelja, kaj je odškodnina. To so zelo stari instituti, kdaj si upravičen do odmene za škodo, ki je nastala. Problem je, če ta škoda na zdravje ljudi s strani države sploh ni ovrednotena. Ta škoda se na koncu meri v številu bolniških dni, obremenitvi zdravstvenega sistema itn. Če bi se naredila bilanca škodljivih vplivov na zdravje ljudi in obremenitve zdravstvene blagajne na ravni države, bi dobili zanimive rezultate.”
Število naglušnih oseb se povečuje. Samo v letu 2016 je število naročilnic za slušne aparate naraslo za skoraj 5 odstotkov. Lani je slušni aparat potrebovalo več kot 17.600 ljudi, kar je za 27 odstotkov več kot pred desetimi leti. Posledično se povečujejo tudi izdatki iz zdravstvene blagajne – v desetih letih so z 2,7 milijona evrov narasli na kar 5,6 milijona letno, kar predstavlja več kot 200 odstotno povečanje. Povzročata jih tako hrup kot tudi staranje prebivalstva, a zdravstvene posledice se pojavljajo tudi pri mladih in otrocih.
Dopis, v katerem Ministrstvo za infrastrukturo predlaga spremembo mejnih vrednosti hrupa, da bi se država izognila izplačilu odškodnin.
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?
25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.
V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.
Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?
Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.
Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?
Neveljaven email naslov