Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

S pozitivnimi primeri nad diskriminacijo

03.10.2017

Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.

Le redki najemodajalci so pripravljeni oddati stanovanje beguncem

Dobre izkušnje pri oddajanju stanovanj beguncem – tudi brez najemnine

Bojan Marin je izvedel za družino iz Gane, ki ni imela urejenega bivališča. Oddal jim je stanovanje le za plačilo stroškov.

“Izkušnja je bila absolutno pozitivna,” pravi Marin, ki se zaveda, da begunci ne prinesejo s sabo nobenega premoženja.

Nekaj težav je bilo le s sosedi, pri katerih je čutil nelagodje: “Vsi so gledali malo po strani. Spraševali so, kaj pa je zdaj to. Rekel sem, da so ljudje, tako kot vsi ostali. Razporeditev dobrih, slabih, zoprnih ljudi je v vseh populacijah približno enaka. Obstajajo manjše kulturne razlike, ampak vsaka drugačnost pa res ne more biti vzrok za izključevanje.”

Dr. Matjaž Lunaček je ponudil sobivanje v svojem stanovanju otroku brez staršev iz Afganistana. Izkazalo se je, da je k njemu prišel zelo nadarjen fant, ki je v desetih mesecih opravil osmi in deveti razred osnovne šole, se vpisal na Bežigrajsko gimnazijo, prek poletja opravil vse izpite za prvi letnik in zdaj redno obiskuje drugi letnik gimnazije. V letu bivanja v Sloveniji se je zelo dobro naučil tudi govoriti slovensko.

“Mislim, da bo dolgoročno tako bister fant absolutno pozitivno prispeval k naši kulturi.”

Beguncem ne oddajajo

Govorili smo z dvema družinama, ki so prišle k nam v okviru relokacije iz Grčije. Obe sta imeli zelo veliko težav pri iskanju primernega najemniškega stanovanja. V prvi opisujejo, da jih je, potem ko so izvedeli, da so begunci, zavrnilo kar 35 lastnikov. Tudi na nepremičninski agenciji so dobili odgovor, da ne oddajajo stanovanj beguncem. Druga družina, ki smo jo že spoznali pred več kot letom dni v Logatcu, je stanovanje neuspešno iskala več kot štiri mesece.

Franci Jazbec iz društva Odnos, ki osebam z mednarodno zaščito pomaga pri iskanju primerne namestitve, pravi, da si je družina ogledala številna stanovanja, vendar jih lastniki niso bili pripravljeni sprejeti, ali so bila stanovanja predraga, ali pa so bila neprimerna za bivanje.

Gre samo za pripravljenost sobivanja s tujci, kar je pa lahko tudi priložnost. Mi imamo pozitivne izkušnje, večina izkušenj je pozitivnih. Slovenci in tujci vzpostavijo normalen dialog, se učijo drug od drugega, spletejo dobre odnose, si pomagajo.”

Strah pred drugačnostjo in tujci

Nekateri lastniki se bojijo praktičnih težav, ki bi lahko nastale pri oddajanju stanovanj v najem beguncem. “Te praktične težave je mogoče prebroditi z dialogom, vzajemnim učenjem in izmenjavo informacij. Ne gre vedno za to, da bi bili najemodajalci rasisti in ksenofobi, kar je seveda tudi težava v slovenski družbi.”

Kot opozarja Lunaček, znani ljudje pogosto ustvarjajo sovražno družbeno klimo do beguncev. Prisotni so tudi psihološki mehanizmi. “Ljudje pogosto vzpostavljajo zgodnje otroške obrambne mehanizme, ki v glavnem delujejo po principu projekcije. Vse slabo je nekje zunaj in je označeno z neko drugačnostjo – govori drug jezik, ima drugo vero itn. To je nevarno. Narejen je izrazit razcep. Vse kar je dobro, je v meni, vse kar je slabo, je zunaj, izven mene.”

Razcep in projekcije so opazni tudi znotraj slovenskega prostora:

“Kako Kranjec gleda na Štajerca itn. Že tam se išče razlike, ki ne oplajajo, ampak ločujejo.”

Glede tega, da bi lahko prišlo do hitrih premikov v glavah ljudi, psihoanalitik ni najbolj optimističen, saj bi to zahtevalo resno delo na sebi. “Neprestano ozaveščanje lahko pri tem malo pripomore, ampak tako zgodnjih obrambnih mehanizmov na psihološki ravni se ne da premakniti. To se je oblikovalo v zelo zgodnjem obdobju človekovega življenja in se potem premaknilo v stališča, o katerih ljudje ne postavijo nobenega dvoma.”

Diskriminiranje je prepovedano

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da pri oddajanju stanovanja v najem velja prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, saj to ni stvar zasebnega življenja, ampak tudi plačevanja davkov. Pri tem pa so na trgu zelo različni lastniki stanovanj: “Poznamo tudi lastnike, ki imajo socialno-družbeni čut in v skladu s tem čutom, čeprav se preživljajo z oddajanjem stanovanj, tudi živijo.” Sankcioniranje diskriminacije na najemnem trgu je izjemno težko. Tržni inšpektorat je letos prejel eno tako prijavo in izdal le pisno opozorilo, saj je bil oglas za oddajo le slovenski družini medtem že umaknjen.

Psihoanalitik Matjaž Lunaček, kljub svojemu pesimizmu glede spreminjanja ksenofobnih stališč, sklene:

“Obstaja skrajno pozitivna praksa, ob kateri mogoče lahko komu za malenkost zasveti žarnica v glavi.”


Vroči mikrofon

1277 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

S pozitivnimi primeri nad diskriminacijo

03.10.2017

Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.

Le redki najemodajalci so pripravljeni oddati stanovanje beguncem

Dobre izkušnje pri oddajanju stanovanj beguncem – tudi brez najemnine

Bojan Marin je izvedel za družino iz Gane, ki ni imela urejenega bivališča. Oddal jim je stanovanje le za plačilo stroškov.

“Izkušnja je bila absolutno pozitivna,” pravi Marin, ki se zaveda, da begunci ne prinesejo s sabo nobenega premoženja.

Nekaj težav je bilo le s sosedi, pri katerih je čutil nelagodje: “Vsi so gledali malo po strani. Spraševali so, kaj pa je zdaj to. Rekel sem, da so ljudje, tako kot vsi ostali. Razporeditev dobrih, slabih, zoprnih ljudi je v vseh populacijah približno enaka. Obstajajo manjše kulturne razlike, ampak vsaka drugačnost pa res ne more biti vzrok za izključevanje.”

Dr. Matjaž Lunaček je ponudil sobivanje v svojem stanovanju otroku brez staršev iz Afganistana. Izkazalo se je, da je k njemu prišel zelo nadarjen fant, ki je v desetih mesecih opravil osmi in deveti razred osnovne šole, se vpisal na Bežigrajsko gimnazijo, prek poletja opravil vse izpite za prvi letnik in zdaj redno obiskuje drugi letnik gimnazije. V letu bivanja v Sloveniji se je zelo dobro naučil tudi govoriti slovensko.

“Mislim, da bo dolgoročno tako bister fant absolutno pozitivno prispeval k naši kulturi.”

Beguncem ne oddajajo

Govorili smo z dvema družinama, ki so prišle k nam v okviru relokacije iz Grčije. Obe sta imeli zelo veliko težav pri iskanju primernega najemniškega stanovanja. V prvi opisujejo, da jih je, potem ko so izvedeli, da so begunci, zavrnilo kar 35 lastnikov. Tudi na nepremičninski agenciji so dobili odgovor, da ne oddajajo stanovanj beguncem. Druga družina, ki smo jo že spoznali pred več kot letom dni v Logatcu, je stanovanje neuspešno iskala več kot štiri mesece.

Franci Jazbec iz društva Odnos, ki osebam z mednarodno zaščito pomaga pri iskanju primerne namestitve, pravi, da si je družina ogledala številna stanovanja, vendar jih lastniki niso bili pripravljeni sprejeti, ali so bila stanovanja predraga, ali pa so bila neprimerna za bivanje.

Gre samo za pripravljenost sobivanja s tujci, kar je pa lahko tudi priložnost. Mi imamo pozitivne izkušnje, večina izkušenj je pozitivnih. Slovenci in tujci vzpostavijo normalen dialog, se učijo drug od drugega, spletejo dobre odnose, si pomagajo.”

Strah pred drugačnostjo in tujci

Nekateri lastniki se bojijo praktičnih težav, ki bi lahko nastale pri oddajanju stanovanj v najem beguncem. “Te praktične težave je mogoče prebroditi z dialogom, vzajemnim učenjem in izmenjavo informacij. Ne gre vedno za to, da bi bili najemodajalci rasisti in ksenofobi, kar je seveda tudi težava v slovenski družbi.”

Kot opozarja Lunaček, znani ljudje pogosto ustvarjajo sovražno družbeno klimo do beguncev. Prisotni so tudi psihološki mehanizmi. “Ljudje pogosto vzpostavljajo zgodnje otroške obrambne mehanizme, ki v glavnem delujejo po principu projekcije. Vse slabo je nekje zunaj in je označeno z neko drugačnostjo – govori drug jezik, ima drugo vero itn. To je nevarno. Narejen je izrazit razcep. Vse kar je dobro, je v meni, vse kar je slabo, je zunaj, izven mene.”

Razcep in projekcije so opazni tudi znotraj slovenskega prostora:

“Kako Kranjec gleda na Štajerca itn. Že tam se išče razlike, ki ne oplajajo, ampak ločujejo.”

Glede tega, da bi lahko prišlo do hitrih premikov v glavah ljudi, psihoanalitik ni najbolj optimističen, saj bi to zahtevalo resno delo na sebi. “Neprestano ozaveščanje lahko pri tem malo pripomore, ampak tako zgodnjih obrambnih mehanizmov na psihološki ravni se ne da premakniti. To se je oblikovalo v zelo zgodnjem obdobju človekovega življenja in se potem premaknilo v stališča, o katerih ljudje ne postavijo nobenega dvoma.”

Diskriminiranje je prepovedano

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da pri oddajanju stanovanja v najem velja prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, saj to ni stvar zasebnega življenja, ampak tudi plačevanja davkov. Pri tem pa so na trgu zelo različni lastniki stanovanj: “Poznamo tudi lastnike, ki imajo socialno-družbeni čut in v skladu s tem čutom, čeprav se preživljajo z oddajanjem stanovanj, tudi živijo.” Sankcioniranje diskriminacije na najemnem trgu je izjemno težko. Tržni inšpektorat je letos prejel eno tako prijavo in izdal le pisno opozorilo, saj je bil oglas za oddajo le slovenski družini medtem že umaknjen.

Psihoanalitik Matjaž Lunaček, kljub svojemu pesimizmu glede spreminjanja ksenofobnih stališč, sklene:

“Obstaja skrajno pozitivna praksa, ob kateri mogoče lahko komu za malenkost zasveti žarnica v glavi.”


13.03.2018

ITF – 20 let reševanja življenj

Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.


06.03.2018

RTV smo vsi: krepimo zavezništvo z javnostjo

Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice


27.02.2018

V zapor ne pripeljejo samo morilcev

Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.


20.02.2018

Starejši na trgu dela ali “brez starcev ni udarcev”

Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?


06.02.2018

Model "lex Magna" za vse?

Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali


30.01.2018

Kako najti ključne ljudi za ključna delovna mesta

Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.


23.01.2018

Ženske so bolj izobražene, a manj plačane

Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?


17.01.2018

Lezbos - Na robu Evrope

Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.


09.01.2018

Poplava dimnikarskih družb skrbi za kaos

V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden


26.12.2017

Slovenija: blizu in hkrati daleč?

Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".


19.12.2017

Ko imajo otroci čas, ga imajo tudi spletni kriminalci

Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab


12.12.2017

V čistejšem zraku bi živeli do dve leti dlje

Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje


05.12.2017

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov


28.11.2017

Agresivno nad javna naročila v zdravstvu

Računsko sodišče v vrtincu porabe javnega denarja


21.11.2017

Zarošeno vetrobransko steklo ali meglen pogled zaradi alkohola?

Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?


14.11.2017

Trinajsta plača, v dobrem in slabem smo v istem čolnu

Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih


07.11.2017

Slovenska vina: hit ali mit?

Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin


24.10.2017

Namesto v ustanovi čim dlje v domačem okolju

V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.


17.10.2017

Prvi posredovalci vse pomembnejši člen pri reševanju življenj

Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".


10.10.2017

Brezdomci niso samo na ulici

Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč.  Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.


Stran 24 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov