Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
Le redki najemodajalci so pripravljeni oddati stanovanje beguncem
Dobre izkušnje pri oddajanju stanovanj beguncem – tudi brez najemnine
Bojan Marin je izvedel za družino iz Gane, ki ni imela urejenega bivališča. Oddal jim je stanovanje le za plačilo stroškov.
“Izkušnja je bila absolutno pozitivna,” pravi Marin, ki se zaveda, da begunci ne prinesejo s sabo nobenega premoženja.
Nekaj težav je bilo le s sosedi, pri katerih je čutil nelagodje: “Vsi so gledali malo po strani. Spraševali so, kaj pa je zdaj to. Rekel sem, da so ljudje, tako kot vsi ostali. Razporeditev dobrih, slabih, zoprnih ljudi je v vseh populacijah približno enaka. Obstajajo manjše kulturne razlike, ampak vsaka drugačnost pa res ne more biti vzrok za izključevanje.”
Dr. Matjaž Lunaček je ponudil sobivanje v svojem stanovanju otroku brez staršev iz Afganistana. Izkazalo se je, da je k njemu prišel zelo nadarjen fant, ki je v desetih mesecih opravil osmi in deveti razred osnovne šole, se vpisal na Bežigrajsko gimnazijo, prek poletja opravil vse izpite za prvi letnik in zdaj redno obiskuje drugi letnik gimnazije. V letu bivanja v Sloveniji se je zelo dobro naučil tudi govoriti slovensko.
“Mislim, da bo dolgoročno tako bister fant absolutno pozitivno prispeval k naši kulturi.”
Beguncem ne oddajajo
Govorili smo z dvema družinama, ki so prišle k nam v okviru relokacije iz Grčije. Obe sta imeli zelo veliko težav pri iskanju primernega najemniškega stanovanja. V prvi opisujejo, da jih je, potem ko so izvedeli, da so begunci, zavrnilo kar 35 lastnikov. Tudi na nepremičninski agenciji so dobili odgovor, da ne oddajajo stanovanj beguncem. Druga družina, ki smo jo že spoznali pred več kot letom dni v Logatcu, je stanovanje neuspešno iskala več kot štiri mesece.
Franci Jazbec iz društva Odnos, ki osebam z mednarodno zaščito pomaga pri iskanju primerne namestitve, pravi, da si je družina ogledala številna stanovanja, vendar jih lastniki niso bili pripravljeni sprejeti, ali so bila stanovanja predraga, ali pa so bila neprimerna za bivanje.
“Gre samo za pripravljenost sobivanja s tujci, kar je pa lahko tudi priložnost. Mi imamo pozitivne izkušnje, večina izkušenj je pozitivnih. Slovenci in tujci vzpostavijo normalen dialog, se učijo drug od drugega, spletejo dobre odnose, si pomagajo.”
Strah pred drugačnostjo in tujci
Nekateri lastniki se bojijo praktičnih težav, ki bi lahko nastale pri oddajanju stanovanj v najem beguncem. “Te praktične težave je mogoče prebroditi z dialogom, vzajemnim učenjem in izmenjavo informacij. Ne gre vedno za to, da bi bili najemodajalci rasisti in ksenofobi, kar je seveda tudi težava v slovenski družbi.”
Kot opozarja Lunaček, znani ljudje pogosto ustvarjajo sovražno družbeno klimo do beguncev. Prisotni so tudi psihološki mehanizmi. “Ljudje pogosto vzpostavljajo zgodnje otroške obrambne mehanizme, ki v glavnem delujejo po principu projekcije. Vse slabo je nekje zunaj in je označeno z neko drugačnostjo – govori drug jezik, ima drugo vero itn. To je nevarno. Narejen je izrazit razcep. Vse kar je dobro, je v meni, vse kar je slabo, je zunaj, izven mene.”
Razcep in projekcije so opazni tudi znotraj slovenskega prostora:
“Kako Kranjec gleda na Štajerca itn. Že tam se išče razlike, ki ne oplajajo, ampak ločujejo.”
Glede tega, da bi lahko prišlo do hitrih premikov v glavah ljudi, psihoanalitik ni najbolj optimističen, saj bi to zahtevalo resno delo na sebi. “Neprestano ozaveščanje lahko pri tem malo pripomore, ampak tako zgodnjih obrambnih mehanizmov na psihološki ravni se ne da premakniti. To se je oblikovalo v zelo zgodnjem obdobju človekovega življenja in se potem premaknilo v stališča, o katerih ljudje ne postavijo nobenega dvoma.”
Diskriminiranje je prepovedano
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da pri oddajanju stanovanja v najem velja prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, saj to ni stvar zasebnega življenja, ampak tudi plačevanja davkov. Pri tem pa so na trgu zelo različni lastniki stanovanj: “Poznamo tudi lastnike, ki imajo socialno-družbeni čut in v skladu s tem čutom, čeprav se preživljajo z oddajanjem stanovanj, tudi živijo.” Sankcioniranje diskriminacije na najemnem trgu je izjemno težko. Tržni inšpektorat je letos prejel eno tako prijavo in izdal le pisno opozorilo, saj je bil oglas za oddajo le slovenski družini medtem že umaknjen.
Psihoanalitik Matjaž Lunaček, kljub svojemu pesimizmu glede spreminjanja ksenofobnih stališč, sklene:
“Obstaja skrajno pozitivna praksa, ob kateri mogoče lahko komu za malenkost zasveti žarnica v glavi.”
1277 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
Le redki najemodajalci so pripravljeni oddati stanovanje beguncem
Dobre izkušnje pri oddajanju stanovanj beguncem – tudi brez najemnine
Bojan Marin je izvedel za družino iz Gane, ki ni imela urejenega bivališča. Oddal jim je stanovanje le za plačilo stroškov.
“Izkušnja je bila absolutno pozitivna,” pravi Marin, ki se zaveda, da begunci ne prinesejo s sabo nobenega premoženja.
Nekaj težav je bilo le s sosedi, pri katerih je čutil nelagodje: “Vsi so gledali malo po strani. Spraševali so, kaj pa je zdaj to. Rekel sem, da so ljudje, tako kot vsi ostali. Razporeditev dobrih, slabih, zoprnih ljudi je v vseh populacijah približno enaka. Obstajajo manjše kulturne razlike, ampak vsaka drugačnost pa res ne more biti vzrok za izključevanje.”
Dr. Matjaž Lunaček je ponudil sobivanje v svojem stanovanju otroku brez staršev iz Afganistana. Izkazalo se je, da je k njemu prišel zelo nadarjen fant, ki je v desetih mesecih opravil osmi in deveti razred osnovne šole, se vpisal na Bežigrajsko gimnazijo, prek poletja opravil vse izpite za prvi letnik in zdaj redno obiskuje drugi letnik gimnazije. V letu bivanja v Sloveniji se je zelo dobro naučil tudi govoriti slovensko.
“Mislim, da bo dolgoročno tako bister fant absolutno pozitivno prispeval k naši kulturi.”
Beguncem ne oddajajo
Govorili smo z dvema družinama, ki so prišle k nam v okviru relokacije iz Grčije. Obe sta imeli zelo veliko težav pri iskanju primernega najemniškega stanovanja. V prvi opisujejo, da jih je, potem ko so izvedeli, da so begunci, zavrnilo kar 35 lastnikov. Tudi na nepremičninski agenciji so dobili odgovor, da ne oddajajo stanovanj beguncem. Druga družina, ki smo jo že spoznali pred več kot letom dni v Logatcu, je stanovanje neuspešno iskala več kot štiri mesece.
Franci Jazbec iz društva Odnos, ki osebam z mednarodno zaščito pomaga pri iskanju primerne namestitve, pravi, da si je družina ogledala številna stanovanja, vendar jih lastniki niso bili pripravljeni sprejeti, ali so bila stanovanja predraga, ali pa so bila neprimerna za bivanje.
“Gre samo za pripravljenost sobivanja s tujci, kar je pa lahko tudi priložnost. Mi imamo pozitivne izkušnje, večina izkušenj je pozitivnih. Slovenci in tujci vzpostavijo normalen dialog, se učijo drug od drugega, spletejo dobre odnose, si pomagajo.”
Strah pred drugačnostjo in tujci
Nekateri lastniki se bojijo praktičnih težav, ki bi lahko nastale pri oddajanju stanovanj v najem beguncem. “Te praktične težave je mogoče prebroditi z dialogom, vzajemnim učenjem in izmenjavo informacij. Ne gre vedno za to, da bi bili najemodajalci rasisti in ksenofobi, kar je seveda tudi težava v slovenski družbi.”
Kot opozarja Lunaček, znani ljudje pogosto ustvarjajo sovražno družbeno klimo do beguncev. Prisotni so tudi psihološki mehanizmi. “Ljudje pogosto vzpostavljajo zgodnje otroške obrambne mehanizme, ki v glavnem delujejo po principu projekcije. Vse slabo je nekje zunaj in je označeno z neko drugačnostjo – govori drug jezik, ima drugo vero itn. To je nevarno. Narejen je izrazit razcep. Vse kar je dobro, je v meni, vse kar je slabo, je zunaj, izven mene.”
Razcep in projekcije so opazni tudi znotraj slovenskega prostora:
“Kako Kranjec gleda na Štajerca itn. Že tam se išče razlike, ki ne oplajajo, ampak ločujejo.”
Glede tega, da bi lahko prišlo do hitrih premikov v glavah ljudi, psihoanalitik ni najbolj optimističen, saj bi to zahtevalo resno delo na sebi. “Neprestano ozaveščanje lahko pri tem malo pripomore, ampak tako zgodnjih obrambnih mehanizmov na psihološki ravni se ne da premakniti. To se je oblikovalo v zelo zgodnjem obdobju človekovega življenja in se potem premaknilo v stališča, o katerih ljudje ne postavijo nobenega dvoma.”
Diskriminiranje je prepovedano
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da pri oddajanju stanovanja v najem velja prepoved diskriminacije na podlagi osebnih okoliščin, saj to ni stvar zasebnega življenja, ampak tudi plačevanja davkov. Pri tem pa so na trgu zelo različni lastniki stanovanj: “Poznamo tudi lastnike, ki imajo socialno-družbeni čut in v skladu s tem čutom, čeprav se preživljajo z oddajanjem stanovanj, tudi živijo.” Sankcioniranje diskriminacije na najemnem trgu je izjemno težko. Tržni inšpektorat je letos prejel eno tako prijavo in izdal le pisno opozorilo, saj je bil oglas za oddajo le slovenski družini medtem že umaknjen.
Psihoanalitik Matjaž Lunaček, kljub svojemu pesimizmu glede spreminjanja ksenofobnih stališč, sklene:
“Obstaja skrajno pozitivna praksa, ob kateri mogoče lahko komu za malenkost zasveti žarnica v glavi.”
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.
Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?
Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?
Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec
V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?
Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?
Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.
Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.
Neveljaven email naslov