Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Promet, fosilna goriva, kurjenje mokrega in neustreznega lesa, stare kurilne naprave, industrija, … Kaj kažejo meritve in kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju kakovosti zraka?
“V zadnjih 17 letih je bilo kar 16 povprečno najtoplejših let v zgodovini merjenja temperatur.” – dr. Tomislav Tkalec, Društvo Focus
Vsak učinek onesnaženega zraka na zdravje ljudi bi moral predstavljati rdeči alarm. Taki učinki se lahko izrazijo v prezgodnji smrti ali pa se monetizirajo. Učinki so torej ekonomski in zdravstveni, kar je najbolj nežaleno.
“Najbolj so izpostavljeni ljudje v urbanih središčih. Tistim, ki živijo do 100 metrov od prometnice, se tveganje za nastanek ali poslabšanje astme pri otrocih in odraslih poviša za 30 odstotkov. Tako je tudi v Sloveniji.” – dr. Andreja Kukec, Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete
V Evropi ima najslabši zrak Tuzla, ki ima manj kvalitetno ozračje kot Peking. Razlog tiči v tem, da ima toplarno, ki je bila zgrajena brez prepotrebnih omejitev. V istem mestu se nahaja tudi ostala težko osnesnaževalna infrastruktura.
Ljubljana je na drugi strani idealna za preiskave, manj idealna pa za življenje.
“V Ljubljanski kotlini so emisije prometa relativno lokalne, lesni dim zaradi ogrevanja hiš pa je regionalen, kar pomeni da je dobro premešan po kotlini. Še vedno pa največji problem v Sloveniji predstavljajo individualna kurišča.” – Griša Močnik, Institut Jožef Stefan
Gospodinjstva si pogosto ne morejo privoščiti ustreznega načina ogrevanja svojega gospodinjstva. Veliko je tudi starih kurilnih naprav, ki jih poganja neustrezen les in brez čistilnih naprav ni pričakovati boljšega zraka.
“Posameznik za omejitev onasneževanja lahko uporablja javni prevoz ali pa, če si to lahko privošči, izbere moderno in čisto ogrevanje gospodinjstva.” – Tomislav Tkalec
V mestnih središčih se lahko z radikalnimi ukrepi močno izboljša ozračje. To je Ljubljana dosegla tudi z zaprtjem Slovenske ceste. Prometne rešitve so relativno enostavne, prava težava se skriva v pomankanju regulative individualnih kurišč.
Meseca decembra se z ognjemeti in ostalimi pirotehničnimi sredstvi v ozračju močno poveča vsebnost delcev pm10 in pm2.5, ki so zelo škodljivi za zdravje.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Promet, fosilna goriva, kurjenje mokrega in neustreznega lesa, stare kurilne naprave, industrija, … Kaj kažejo meritve in kako lahko sami pripomoremo k izboljšanju kakovosti zraka?
“V zadnjih 17 letih je bilo kar 16 povprečno najtoplejših let v zgodovini merjenja temperatur.” – dr. Tomislav Tkalec, Društvo Focus
Vsak učinek onesnaženega zraka na zdravje ljudi bi moral predstavljati rdeči alarm. Taki učinki se lahko izrazijo v prezgodnji smrti ali pa se monetizirajo. Učinki so torej ekonomski in zdravstveni, kar je najbolj nežaleno.
“Najbolj so izpostavljeni ljudje v urbanih središčih. Tistim, ki živijo do 100 metrov od prometnice, se tveganje za nastanek ali poslabšanje astme pri otrocih in odraslih poviša za 30 odstotkov. Tako je tudi v Sloveniji.” – dr. Andreja Kukec, Katedra za javno zdravje Medicinske fakultete
V Evropi ima najslabši zrak Tuzla, ki ima manj kvalitetno ozračje kot Peking. Razlog tiči v tem, da ima toplarno, ki je bila zgrajena brez prepotrebnih omejitev. V istem mestu se nahaja tudi ostala težko osnesnaževalna infrastruktura.
Ljubljana je na drugi strani idealna za preiskave, manj idealna pa za življenje.
“V Ljubljanski kotlini so emisije prometa relativno lokalne, lesni dim zaradi ogrevanja hiš pa je regionalen, kar pomeni da je dobro premešan po kotlini. Še vedno pa največji problem v Sloveniji predstavljajo individualna kurišča.” – Griša Močnik, Institut Jožef Stefan
Gospodinjstva si pogosto ne morejo privoščiti ustreznega načina ogrevanja svojega gospodinjstva. Veliko je tudi starih kurilnih naprav, ki jih poganja neustrezen les in brez čistilnih naprav ni pričakovati boljšega zraka.
“Posameznik za omejitev onasneževanja lahko uporablja javni prevoz ali pa, če si to lahko privošči, izbere moderno in čisto ogrevanje gospodinjstva.” – Tomislav Tkalec
V mestnih središčih se lahko z radikalnimi ukrepi močno izboljša ozračje. To je Ljubljana dosegla tudi z zaprtjem Slovenske ceste. Prometne rešitve so relativno enostavne, prava težava se skriva v pomankanju regulative individualnih kurišč.
Meseca decembra se z ognjemeti in ostalimi pirotehničnimi sredstvi v ozračju močno poveča vsebnost delcev pm10 in pm2.5, ki so zelo škodljivi za zdravje.
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Neveljaven email naslov