Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

ITF – 20 let reševanja življenj

13.03.2018

Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.

Ustanova za krepitev človekove varnosti (ITF) že 20 let rešuje življenja

Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.

Vojna poleg žrtev, gmotnega uničenja in propadlih držav za sabo pusti še ogromno vojaški odpadkov, neeksplodiranih bomb ter nevarnih in včasih tudi neoznačnih minskih polj. Na enem od njih je v Kosovu doživela nesrečo Violeta Dukaj: “Ura je bila približno enajst dopoldne, ko sem nenadoma zaslišala eksplozijo. In to je bilo to. Vse se je zgodilo le v nekaj sekundah.”

Violeta Dukaj, eden od 20 obrazov ITF, se je na minska polja vrnila z nožno protezo, dokler niso ekipe za razminiranje očistile 98 odstotkov kosovskega ozemlja. To je zahtevalo veliko žrtev. “V moji ekipi so pred mano doživeli nesrečo štirje moški. Ostali so brez noge, eden je izgubil oči. Vedeli smo, kakšno je tveganje. Dovolj je le majhna napaka in v trenutku se zgodi nesreča.”

Žrtev min je bilo na Kosovu zelo veliko. “Samo v prvih dveh letih je bilo več kot 100 smrtnih žrtev, več kot 200 pa jih je izgubilo ude, oči.”

Leto pred ustanovitvijo Ustanove za krepitev človekove varnosti je 121 držav, tudi Slovenija, v Ottawi v Kanadi podpisalo konvencijo o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min. Za to je mednarodna kampanja za prepoved zemeljskih min prejela tudi Nobelovo nagrado za mir. Eden izmed soprejemnikov je dr. Ken Rutherford: “Nobelova nagrada je pomenila, da lahko tudi male skupnosti in države, kot je Slovenija, spreminjajo svet na področju prepovedi težkega orožja in zemeljskih min. Zdi se mi, da se je družba od takrat tako razvila in ugotovila, da če stopi in dela skupaj, lahko doseže velike spremembe.”

Ken Rutherford spada med najbolj prepoznavne strokovnjake s področja protiminskega delovanja ter pomoči žrtvam min in eksplozivnih ostankov vojne. Občutil jih je tudi sam. “Bil sem v Somaliji leta 1993, kjer sem pomagal beguncem. Vozilo, v katerem sem bil, je zapeljalo na mino, zato sem takoj izgubil eno nogo. Po dveh letih in 18 operacijah pa sem izgubil tudi drugo nogo.”

Z nožnimi protezami se danes giblje skoraj povsem brez težav. “Edina razlika med mano in katerimi drugimi žrtvami min je ta, da sem jaz Američan in sem deležen drugačne zdravstvene obravnave kot drugi. Zemeljske mine v revnih državah letno prizadenejo več kot 26 tisoč ljudi.

Ottawsko deklaracijo je do danes podpisalo 164 držav, nazadnje je zanimanje za podpis izrazila Palestina v Ženevi prejšnji mesec. Medtem velike svetovne sile, kot je ZDA, Kitajska, Rusija, Pakistan, Indija in Iran deklaracije še vedno niso podpisale.

Kot žrtev zemeljske mine sem hvaležen svoji državi, da donira tako veliko sredstev za ITF, vendar kot ameriški državljan si želim, da bi podpisali tudi konvencijo. S tem bi postali kot velika država tudi zgled drugim. Kitajska tako recimo pravi, da ima šest različnih konfliktov z mejnimi državami, zato potrebuje mine in pravi, zakaj bi podpisovali, če tudi ZDA niso.” Rutherford pravi, da ZDA niso uporabile zemeljskih min že od leta 1992. “Očitno so se odločili, da jih ne bodo uporabljali in namenili so ogromno denarja za čiščenje že obstoječih minskih polj, podpisati pa nočejo, ker se bojijo, da bi bila druga vojaška sredstva označena za tista, ki povzročajo preveč humanitarnega zla.”

ZDA kot glavni donator delovanja ITF in pomagajo tudi z izobraževanji in drugo pomočjo. V Zahodni Afriki ITF izvaja regionalni projekt grajenja kapacitet za zgodnje obveščanje o nevarnostih in pokriva področja kriminala, varnosti, zdravja, okoljskih groženj ipd. Direktor Direktorata za zgodnje opozarjanje v Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav ECOWAS dr. Abdou Lat Gueye poudarja, da je ITF v 20 letih pomembno prispeval k razminiranju številnih območij po vsem svetu. Toda v zahodni Afriki ga čaka še veliko delo. “Še posebej v državah, kot sta Liberija in Sierra Leone, v katerih so konec osemdesetih in v devetdesetih divjale državljanske vojne. Tako problematično področje je tudi na jugu Senegala. ITF bi moral razmisliti o razminiranju tudi v teh državah.”
Abdou Lat Gueye meni, da je sistem zgodnjega obveščanja, ki ga je ITF pomagal vzpostaviti v petih zahodnoafriških državah, zgodba o uspehu. Meni, da smo Slovenci na plemenito delo ITF lahko zelo ponosni.

Upamo, da nas bo ITF podpiral pri tem mehanizmu tudi v preostalih desetih državah ECOWAS. ITF opravlja pomembno delo, ki daje konkretne rezultate.”

ITF je od leta 2014 dejaven tudi v Afganistanu, kjer je z različnimi minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posejanih še 1.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Mohammed Shafiq Yosufi, ki vodi afganistanski program za odstranjevanje min, pravi, da vsak mesec zabeležijo 125 civilnih žrtev. “Za vsakim oboroženim konfliktom ostanejo področja, onesnažena z eksplozivnimi sredstvi. Nekatera ozemlja so uporabljale tudi mednarodne sile za vojaške vaje. Upamo, da nam bo letos uspelo očistiti 500 kvadratnih kilometrov miniranega ozemlja, ki ga je za seboj pustila ameriška vojska. Vsa onesnažena ozemlja bi lahko očistili do leta 2023. To je odvisno od donatorskih sredstev in tudi od tega, koliko ozemelj bo miniranih v bojih, ki še potekajo. Po eni strani čistimo ozemlja, po drugi strani pa se na drugih delih države ozemlja ponovno onesnažujejo z minami.”

Čeprav ITF opravlja izjemno delo in ni brez razloga eden naših najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov, fotograf Arne Hodalič, ki se je pred nekaj meseci vrnil z odprave, kjer je z ITF obiskal z minami onesnažena območja v Afganistanu, zaključuje, da bo svetu veliko bolje, ko ITF sploh ne bo več potreben. “ITF je naredil ogromno. Ena izmed svetovnih organizacij, ki je naredila največ na tem področju. Žal je svetu še vedno potrebna in bo na žalost še vedno bolj.”

Hodalič ob tem opozarja na hipokrizijo držav, ki niso podpisale Otawske konvencije.


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

ITF – 20 let reševanja življenj

13.03.2018

Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.

Ustanova za krepitev človekove varnosti (ITF) že 20 let rešuje življenja

Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.

Vojna poleg žrtev, gmotnega uničenja in propadlih držav za sabo pusti še ogromno vojaški odpadkov, neeksplodiranih bomb ter nevarnih in včasih tudi neoznačnih minskih polj. Na enem od njih je v Kosovu doživela nesrečo Violeta Dukaj: “Ura je bila približno enajst dopoldne, ko sem nenadoma zaslišala eksplozijo. In to je bilo to. Vse se je zgodilo le v nekaj sekundah.”

Violeta Dukaj, eden od 20 obrazov ITF, se je na minska polja vrnila z nožno protezo, dokler niso ekipe za razminiranje očistile 98 odstotkov kosovskega ozemlja. To je zahtevalo veliko žrtev. “V moji ekipi so pred mano doživeli nesrečo štirje moški. Ostali so brez noge, eden je izgubil oči. Vedeli smo, kakšno je tveganje. Dovolj je le majhna napaka in v trenutku se zgodi nesreča.”

Žrtev min je bilo na Kosovu zelo veliko. “Samo v prvih dveh letih je bilo več kot 100 smrtnih žrtev, več kot 200 pa jih je izgubilo ude, oči.”

Leto pred ustanovitvijo Ustanove za krepitev človekove varnosti je 121 držav, tudi Slovenija, v Ottawi v Kanadi podpisalo konvencijo o prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in transporta protipehotnih min. Za to je mednarodna kampanja za prepoved zemeljskih min prejela tudi Nobelovo nagrado za mir. Eden izmed soprejemnikov je dr. Ken Rutherford: “Nobelova nagrada je pomenila, da lahko tudi male skupnosti in države, kot je Slovenija, spreminjajo svet na področju prepovedi težkega orožja in zemeljskih min. Zdi se mi, da se je družba od takrat tako razvila in ugotovila, da če stopi in dela skupaj, lahko doseže velike spremembe.”

Ken Rutherford spada med najbolj prepoznavne strokovnjake s področja protiminskega delovanja ter pomoči žrtvam min in eksplozivnih ostankov vojne. Občutil jih je tudi sam. “Bil sem v Somaliji leta 1993, kjer sem pomagal beguncem. Vozilo, v katerem sem bil, je zapeljalo na mino, zato sem takoj izgubil eno nogo. Po dveh letih in 18 operacijah pa sem izgubil tudi drugo nogo.”

Z nožnimi protezami se danes giblje skoraj povsem brez težav. “Edina razlika med mano in katerimi drugimi žrtvami min je ta, da sem jaz Američan in sem deležen drugačne zdravstvene obravnave kot drugi. Zemeljske mine v revnih državah letno prizadenejo več kot 26 tisoč ljudi.

Ottawsko deklaracijo je do danes podpisalo 164 držav, nazadnje je zanimanje za podpis izrazila Palestina v Ženevi prejšnji mesec. Medtem velike svetovne sile, kot je ZDA, Kitajska, Rusija, Pakistan, Indija in Iran deklaracije še vedno niso podpisale.

Kot žrtev zemeljske mine sem hvaležen svoji državi, da donira tako veliko sredstev za ITF, vendar kot ameriški državljan si želim, da bi podpisali tudi konvencijo. S tem bi postali kot velika država tudi zgled drugim. Kitajska tako recimo pravi, da ima šest različnih konfliktov z mejnimi državami, zato potrebuje mine in pravi, zakaj bi podpisovali, če tudi ZDA niso.” Rutherford pravi, da ZDA niso uporabile zemeljskih min že od leta 1992. “Očitno so se odločili, da jih ne bodo uporabljali in namenili so ogromno denarja za čiščenje že obstoječih minskih polj, podpisati pa nočejo, ker se bojijo, da bi bila druga vojaška sredstva označena za tista, ki povzročajo preveč humanitarnega zla.”

ZDA kot glavni donator delovanja ITF in pomagajo tudi z izobraževanji in drugo pomočjo. V Zahodni Afriki ITF izvaja regionalni projekt grajenja kapacitet za zgodnje obveščanje o nevarnostih in pokriva področja kriminala, varnosti, zdravja, okoljskih groženj ipd. Direktor Direktorata za zgodnje opozarjanje v Gospodarski skupnosti zahodnoafriških držav ECOWAS dr. Abdou Lat Gueye poudarja, da je ITF v 20 letih pomembno prispeval k razminiranju številnih območij po vsem svetu. Toda v zahodni Afriki ga čaka še veliko delo. “Še posebej v državah, kot sta Liberija in Sierra Leone, v katerih so konec osemdesetih in v devetdesetih divjale državljanske vojne. Tako problematično področje je tudi na jugu Senegala. ITF bi moral razmisliti o razminiranju tudi v teh državah.”
Abdou Lat Gueye meni, da je sistem zgodnjega obveščanja, ki ga je ITF pomagal vzpostaviti v petih zahodnoafriških državah, zgodba o uspehu. Meni, da smo Slovenci na plemenito delo ITF lahko zelo ponosni.

Upamo, da nas bo ITF podpiral pri tem mehanizmu tudi v preostalih desetih državah ECOWAS. ITF opravlja pomembno delo, ki daje konkretne rezultate.”

ITF je od leta 2014 dejaven tudi v Afganistanu, kjer je z različnimi minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi posejanih še 1.600 kvadratnih kilometrov ozemlja. Mohammed Shafiq Yosufi, ki vodi afganistanski program za odstranjevanje min, pravi, da vsak mesec zabeležijo 125 civilnih žrtev. “Za vsakim oboroženim konfliktom ostanejo področja, onesnažena z eksplozivnimi sredstvi. Nekatera ozemlja so uporabljale tudi mednarodne sile za vojaške vaje. Upamo, da nam bo letos uspelo očistiti 500 kvadratnih kilometrov miniranega ozemlja, ki ga je za seboj pustila ameriška vojska. Vsa onesnažena ozemlja bi lahko očistili do leta 2023. To je odvisno od donatorskih sredstev in tudi od tega, koliko ozemelj bo miniranih v bojih, ki še potekajo. Po eni strani čistimo ozemlja, po drugi strani pa se na drugih delih države ozemlja ponovno onesnažujejo z minami.”

Čeprav ITF opravlja izjemno delo in ni brez razloga eden naših najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov, fotograf Arne Hodalič, ki se je pred nekaj meseci vrnil z odprave, kjer je z ITF obiskal z minami onesnažena območja v Afganistanu, zaključuje, da bo svetu veliko bolje, ko ITF sploh ne bo več potreben. “ITF je naredil ogromno. Ena izmed svetovnih organizacij, ki je naredila največ na tem področju. Žal je svetu še vedno potrebna in bo na žalost še vedno bolj.”

Hodalič ob tem opozarja na hipokrizijo držav, ki niso podpisale Otawske konvencije.


01.08.2023

Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu

Število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu se povečuje. Gre za grožnje, pisne ali osebne, fizične ali besedne, za sovražne zapise na družbenih omrežjih, napade z orožjem in drugimi predmeti. Podatki kažejo, da nasilje na svojem delovnem mestu občuti povprečno 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu. O napadih v prejšnjih letih smo poročali tudi iz zdravstvenih ustanov v slovenski Istri, žal celo o smrtnih žrtvah. Zdravstveni delavci že dolgo opozarjajo na to, da je marsikdo soočanje z nasiljem že začel sprejemati kot del službe.


26.07.2023

Hitri turizem na pohodu po slovenskih gorah

Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?


19.07.2023

Je čas za reformo centrov za socialno delo?

"Evalvacija bi morala biti vedno zadnji korak vsake reforme, saj nam pove, kaj je šlo narobe, kaj je bilo dobro in kaj je še treba narediti," pripoveduje dr. Matej Babšek, strokovnjak na področju socialnega varstva, ki je v svoji doktorski nalogi analiziral in ocenil reorganizacijo centrov za socialno delo leta 2018.


18.07.2023

Kako bodo na Irskem ozelenili javni promet?

Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?


12.07.2023

Pomanjkanje zdravil kroničen, a za zdaj še obvladljiv izziv

V zadnjih dveh desetletjih se je potrjeno pomanjkanje zdravil v Evropi povečalo za dvajsetkrat. Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni. Od več kot 5000 registriranih je na slovenskem trgu motena oskrba s približno 300 zdravili, odmeva zlasti pomanjkanje antibiotikov, zelo pereč problem je tudi motena oskrba z zdravili za kronične in redke bolezni. Kakšni so vzroki v ozadju motenj v preskrbi z zdravili, kako jo občutijo zdravniki in pacienti ter kakšno oviro predstavlja pri delu v lekarnah?


05.07.2023

30-urni delovnik se ne uveljavlja zaradi altruizma, pač pa zaradi koristi za podjetja

Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?


04.07.2023

Novi komarji, nove bolezni - širjenje invazivnih vrst komarjev v Evropi

Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.


28.06.2023

Pasti nakupa rabljenega avtomobila

Za marsikaterega kupca je nakup rabljenega vozila še vedno privlačen. Je pa zahtevnejši od nakupa novega, saj ima rabljeno vozilo že svojo zgodovino, ki je kupci praviloma ne poznajo. Na tržnem inšpektoratu opozarjajo na pasti, ki vas lahko doletijo, če se nakupa rabljenega avtomobila lotevate s preveliko mero zaupanja. Svetujejo, da je treba pred nakupom z vso skrbnostjo pregledati in preveriti, ali ima vse lastnosti, ki so jih prodajalci navedli v oglasu.


27.06.2023

Združeni za reke: Projekt varovanja rek na Balkanu

V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah.


21.06.2023

Tomo Križnar: V Sudanu gre za politiko "ubij sužnja s sužnjem"

V dveh mesecih je Sudan zapustilo skoraj pol milijona ljudi. V Darfurju živi več kot 5,6 milijona otrok, 270 tisoč jih je na novo razseljenih zaradi konflikta. Do začetka tega meseca so ubili več kot 330 otrok, skoraj 2.000 ranili. Z gosti analiziramo, kaj se dogaja v Sudanu, zakaj ta vojna ni v središču medijskega poročanja in zakaj Tomo Križnar pravi, da velesile tam izvajajo politiko: "ubij sužnja s sužnjem"?


20.06.2023

dr. Rok Zupančič: Kosovo je na eni od najbolj prelomnih točk

Izredni profesor dr. Rok Zupančič z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je prepričan, da so sedanje razmere na severu Kosova zelo napete. Rešitve za pomiritev strasti pa še ne vidi zelo hitro. Pravi, da je kosovska družba v zadnjih mesecih stopila vsaj sedem korakov nazaj v smeri sobivanja. Spregovori o tem, komu konflikt na severu Kosova koristi, o tem, kakšen je v resnici kosovski premier Albin Kurti, in kakšni so interesi velikih mednarodnih sil na Kosovu. Predstavi tudi enega izmed redkih primerov dobre prakse etničnega sobivanja in spregovori o tem, zakaj Slovenija nima tako velike politične vloge na Kosovu, kot si predstavlja.


14.06.2023

Iz kraške katastrofe se lahko veliko naučimo

Čeprav se letos bolj kot požarov bojimo poplav, je treba biti pripravljen na vse. Prihodnji mesec bo minilo leto od katastrofe na Krasu, ko smo ugotavljali, da Slovenija pri gašenju velikih gozdnih požarov ni dovolj samooskrbna. Sledile so obljube o boljši opremi, nakupu gasilskih letal in finančni pomoči. Damjan Zorc s svojima gostoma preverja trenutno stanje naših služb za reševanje in zaščito.


13.06.2023

Bo Slovenija dobila krila?

Slovenija je zelo slabo povezana s svetom, naša letalska povezljivost je celo med najslabšimi v Evropi. Ker so bili vsi poskusi spodbujanja boljših letalskih povezav do sedaj neuspešni, se je ponovno začelo govoriti o tem, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.


07.06.2023

Žbogar: Vedno je težko biti v Varnostnem svetu, a zdaj najtežje

Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo?


06.06.2023

Vetrnica na pragu, 2. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje.


31.05.2023

Vetrnica na pragu, 1. del

Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo?


30.05.2023

Faris Kočan: Erdogan se želi za večno zapisati v turško zgodovino

Recep Tayyip Erdogan ima pred seboj novih pet let na čelu Turčije, ki, kot kaže ostaja tudi pri predsedniškem sistemu. Rezultat kaže tudi na polarizirano turško družbo. Kaj pa bo to v prihodnosti pomenilo za regijo od Bližnjega vzhoda do Črnega morja ter Evropske unije? V Vročem mikrofonu analiziramo turške volitve.


24.05.2023

Poletje umetne inteligence

Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.


23.05.2023

Bodo turistično sezono rešili delavci iz Azije?

Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah?


17.05.2023

Banke morajo vrniti stroške za predčasno odplačana posojila

Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.


Stran 6 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov