Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive?
V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Se vlada Emanuella Macrona boji nove revolucije po zgledu iz leta 1968? Reportaža iz Pariza
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo.
“Okupacija univerze ne pomeni to, da zapreš vrata in greš spat. Z okupacijo smo dobili prostor za organizacijo, deljenje in širjenje idej ter za boj.” – Boris, 24 let, študent prava na Sorboni
Zelo podobno, če ne že skoraj enako, so mislili pariški študentje pred točno 50 leti. Siti generacije svojih staršev, ki so jih silili v konservativne družbene kalupe, so se uprli in začeli množično protestirati in zasedati univerze.
Leta 1968, ko se je v Parizu zgodila študentska revolucija, je tam bila tudi Špela Jelenc. Pred Sorbono se je z njenim sinom Florianom spominjala prvih dni revolucije. “Zahtevati nemogoče enkrat postane mogoče. Vendar se ne smemo ujeti v past ekstremnega idealizma in sanjarjenja.” Pa Špela Jelenc pravi o revolucinarnem geslu iz leta 1968 “Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče!”
“Eno od glavnih težav teh zasedb vidim v tem, da študentskega gibanja ni podprl kakšen pomembnejši intelektualec, kot se je zgodilo pri protestih leta 1968. Takrat je bil v Franciji močno angažiran Jean-Paul Sartre.” Bertrand, 28 let, je kritičen do upirajočih študentov.
“Težava z mladimi je to, da na njih zelo vpliva materializem in nekakšen družbeni boj je za njih obskurna ideja. Preživijo ogromno časa na družabnih omrežjih. Postajamo družba aktivistov iz naslonjača.” – Bertrand
Univerzo Tolbiac so na koncu policisti evakuirali. Kar je zanimiva beseda, saj so študentom, ki jim je univerza pravzaprav namenjena, preprečili vstop. So se študentje preveč prepustili sanjarjenju in so prešli v ekstremni idealizem? Mogoče pa bi morali to geslo obrniti na glavo. “Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost!“
To so leta 1968 storili več kot 1000 kilometrov stran od Pariza.
Zakaj so študenti v Ljubljani in drugod po Jugoslaviji takrat zahtevali realizem oziroma več socializma, kaj je to pomenilo za takratno družbo in kako so se vseeno prepletali s študentskimi upori drugje po Evropi … kje so zdaj njihove ideje in njihov realizem … vse to bomo skupaj z današnjimi mladimi in tistimi, ki so bili mladi takrat, poskušali odgovoriti v razširjenih podkastih na Valu 202.
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive?
V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Se vlada Emanuella Macrona boji nove revolucije po zgledu iz leta 1968? Reportaža iz Pariza
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo.
“Okupacija univerze ne pomeni to, da zapreš vrata in greš spat. Z okupacijo smo dobili prostor za organizacijo, deljenje in širjenje idej ter za boj.” – Boris, 24 let, študent prava na Sorboni
Zelo podobno, če ne že skoraj enako, so mislili pariški študentje pred točno 50 leti. Siti generacije svojih staršev, ki so jih silili v konservativne družbene kalupe, so se uprli in začeli množično protestirati in zasedati univerze.
Leta 1968, ko se je v Parizu zgodila študentska revolucija, je tam bila tudi Špela Jelenc. Pred Sorbono se je z njenim sinom Florianom spominjala prvih dni revolucije. “Zahtevati nemogoče enkrat postane mogoče. Vendar se ne smemo ujeti v past ekstremnega idealizma in sanjarjenja.” Pa Špela Jelenc pravi o revolucinarnem geslu iz leta 1968 “Bodimo realisti, zahtevajmo nemogoče!”
“Eno od glavnih težav teh zasedb vidim v tem, da študentskega gibanja ni podprl kakšen pomembnejši intelektualec, kot se je zgodilo pri protestih leta 1968. Takrat je bil v Franciji močno angažiran Jean-Paul Sartre.” Bertrand, 28 let, je kritičen do upirajočih študentov.
“Težava z mladimi je to, da na njih zelo vpliva materializem in nekakšen družbeni boj je za njih obskurna ideja. Preživijo ogromno časa na družabnih omrežjih. Postajamo družba aktivistov iz naslonjača.” – Bertrand
Univerzo Tolbiac so na koncu policisti evakuirali. Kar je zanimiva beseda, saj so študentom, ki jim je univerza pravzaprav namenjena, preprečili vstop. So se študentje preveč prepustili sanjarjenju in so prešli v ekstremni idealizem? Mogoče pa bi morali to geslo obrniti na glavo. “Bodimo nemogoči, zahtevajmo realnost!“
To so leta 1968 storili več kot 1000 kilometrov stran od Pariza.
Zakaj so študenti v Ljubljani in drugod po Jugoslaviji takrat zahtevali realizem oziroma več socializma, kaj je to pomenilo za takratno družbo in kako so se vseeno prepletali s študentskimi upori drugje po Evropi … kje so zdaj njihove ideje in njihov realizem … vse to bomo skupaj z današnjimi mladimi in tistimi, ki so bili mladi takrat, poskušali odgovoriti v razširjenih podkastih na Valu 202.
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov
Vsem ukrepom navkljub alkohol še zmeraj botruje tretjini nesreč s smrtnim izidom pri nas. Smo preveč sprijaznili s tem, da smo »mokra kultura« in se pri nas pač pije, da se tukaj ne da veliko narediti? Se tudi zato morda z različnimi akcijami preveč osredotočamo le na gašenje najhujših posledic, tudi pri varnosti v prometu? Kakšni ukrepi so delovali v tujini, zakaj akcije vnaprejšnjega zagotavljanja treznega prevoza pijanim morda niso dobra rešitev in ali bi znova veljalo premisliti o zahtevi za 0,0 promila tudi v zakonski rešitvi?
Božičnica, trinajsta plača, letna nagrada in regres so učinkovite sestavine recepta za motivacijo zaposlenih
Vinarji v Sloveniji si prizadevajo, da se Slovenija utrdi na svetovnem vinskem zemljevidu in da vina pridejo v hladilnike restavracij in trgovin
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Predvsem v oddaljenih krajih reševalne službe že nekaj let na pomoč bolnikom s srčnim zastojem pošiljajo tudi laične "prve posredovalce". Večinoma gre za člane prostovoljnih gasilskih društev, ponekod pa so med njimi tudi polprofesionalci oz. t. i "certificirani prvi posredovalci".
Brezdomstvo se lahko zgodi vsakemu. V Sloveniji natančno število brezdomcev ni znano, bilo naj bi jih od tri do skoraj sedem tisoč. Vse več je prikritega brezdomstva, vse več je mladih brezdomcev.
Številni najemodajalci si, ko izvejo, da stanovanje iščejo tujci, še posebej če so begunci, premislijo in ga ne želijo oddati. So pa tudi taki, ki nimajo predsodkov in imajo zelo dobre izkušnje. Nekaj smo jih poiskali. Psihoanalitik dr. Matjaž Lunaček upa, da lahko ob takih pozitivnih primerih komu zasveti žarnica v glavi, da je mogoče tudi drugače.
V Sloveniji imamo več kot 24 tisoč najrazličnejših društev. Civilne iniciative in društva se pojavljajo tudi kot zagrizeni podporniki ali nasprotniki lokalnih in nacionalnih projektov, najdemo jih celo med organizatorji referendumskih kampanj. Njihovo verodostojnost bi morali državljani ocenjevati s pravo mero kritičnosti in zdravega razuma. O iniciativah in društvih z Matejem Verbajsom, vodjem pravne službe na Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij.
Neveljaven email naslov