Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

(Nelegalna) pot do ene najboljših destinacij za gorske kolesarje na svetu

15.05.2018

“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.

Gorsko kolesarjenje se v Sloveniji še vedno zatika v zakonodajne in birokratske zanke, obstajajo pa dobre priložnosti za razvoj vrhunskih turističnih destinacij

Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.

“Potrebujemo smernice razvoja gorskega kolesarstva, da bomo lahko to urejali na državni, ne le na lokalni ravni. Skupine, ki urejajo poti, nimajo podpore od zgoraj.” – Tadej Tekavčič, gorski kolesar in aktivist

Medresorska delovna skupina na tem področju deluje od leta 2015, sestavljajo jo predstavniki več pristojnih ministrstev, zvez, zavodov in interesnih skupin.

“Gorsko kolesarjenje je velika priložnost za razvoj outdoor turizma. Potrebnih pa je tudi veliko investicijskih sredstev, za katera še ne vemo, kje bi jih lahko dobili.” – Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

Neurejena zakonodaja v Sloveniji bistveno ovira razvoj gorsko-kolesarske turistične ponudbe. Ne le na mikroravni, torej pri delovanju turističnih agencij in drugih ponudnikov, tudi na širši ravni nimamo dolgoročnejše strategije za promoviranje Slovenije kot regije oziroma destinacije za gorske kolesarje. Zanimiv primer načrtnega razvoja destinacije je švicarska regija Zermatt ob vznožju slovitega Matterhorna. Ta se je iz pohodniške destinacije učinkovito preoblikovala v vrhunsko območje za gorske kolesarje.

“V Alpah na gorsko kolesarstvo gledajo kot na panogo odrešitve. Zimske sezone postajajo šibkejše, v gorskem kolesarstvu pa je še veliko priložnosti. To odpira ogromen trg.” – Adrian Greiner, razvijalec gorsko-kolesarske ponudbe v Zermattu

Sistematično so se razvoja destinacije lotili tudi na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo tri glavne komponente, okrog katerih so gradili strategijo: poti, storitve in identiteta.

“Na enem mestu imamo tri kulture, ki jih lahko dosežemo v le pol ure vožnje z avtom. Avstrijsko Koroško, Italijo in Slovenijo lahko povežemo v eno veliko regijo za doživetja.” – Andreas Holzer, razvijalec ponudbe na avstrijskem Koroškem

A vrhunske destinacije ne opredeljuje le narava – nujno je tudi sodelovanje skupnosti. Tudi trajnostnega razvoja ne moremo premišljevati zgolj v okviru narave.

“Ko govorimo o dolgotrajni vzdržnosti razvoja gorskega kolesarstva, ne smemo govoriti le o okolju, ampak tudi o družbi. To pomeni, da moramo sprejemati skupne odločitve in kompromise z vsemi akterji.” – Veikko Virkkunen, načrtovalec poti v narodnih parkih na Finskem

Pomembno je tudi preprečevanje konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov poti in izobraževanje vseh deležnikov.

“Pohodniki in gorski kolesarji smo se morali navaditi drug na drugega. Osnovno načelo na poteh je, da ima pohodnik vedno prednost, moramo biti obzirni.” – Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije

Kakšne slike pa si člani gorsko-kolesarske skupnosti želijo v Sloveniji čez pet let?

“Copy-paste rešitve iz tujine ne delujejo, treba jih je implementirati v lokalno okolje in poznati specifike. Če bomo pravilni pristopili, se bo gorsko kolesarstvo dobro razvijalo.” – Peter Dakskobler, odprimopoti.si


Vroči mikrofon

1275 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

(Nelegalna) pot do ene najboljših destinacij za gorske kolesarje na svetu

15.05.2018

“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.

Gorsko kolesarjenje se v Sloveniji še vedno zatika v zakonodajne in birokratske zanke, obstajajo pa dobre priložnosti za razvoj vrhunskih turističnih destinacij

Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.

“Potrebujemo smernice razvoja gorskega kolesarstva, da bomo lahko to urejali na državni, ne le na lokalni ravni. Skupine, ki urejajo poti, nimajo podpore od zgoraj.” – Tadej Tekavčič, gorski kolesar in aktivist

Medresorska delovna skupina na tem področju deluje od leta 2015, sestavljajo jo predstavniki več pristojnih ministrstev, zvez, zavodov in interesnih skupin.

“Gorsko kolesarjenje je velika priložnost za razvoj outdoor turizma. Potrebnih pa je tudi veliko investicijskih sredstev, za katera še ne vemo, kje bi jih lahko dobili.” – Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo

Neurejena zakonodaja v Sloveniji bistveno ovira razvoj gorsko-kolesarske turistične ponudbe. Ne le na mikroravni, torej pri delovanju turističnih agencij in drugih ponudnikov, tudi na širši ravni nimamo dolgoročnejše strategije za promoviranje Slovenije kot regije oziroma destinacije za gorske kolesarje. Zanimiv primer načrtnega razvoja destinacije je švicarska regija Zermatt ob vznožju slovitega Matterhorna. Ta se je iz pohodniške destinacije učinkovito preoblikovala v vrhunsko območje za gorske kolesarje.

“V Alpah na gorsko kolesarstvo gledajo kot na panogo odrešitve. Zimske sezone postajajo šibkejše, v gorskem kolesarstvu pa je še veliko priložnosti. To odpira ogromen trg.” – Adrian Greiner, razvijalec gorsko-kolesarske ponudbe v Zermattu

Sistematično so se razvoja destinacije lotili tudi na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo tri glavne komponente, okrog katerih so gradili strategijo: poti, storitve in identiteta.

“Na enem mestu imamo tri kulture, ki jih lahko dosežemo v le pol ure vožnje z avtom. Avstrijsko Koroško, Italijo in Slovenijo lahko povežemo v eno veliko regijo za doživetja.” – Andreas Holzer, razvijalec ponudbe na avstrijskem Koroškem

A vrhunske destinacije ne opredeljuje le narava – nujno je tudi sodelovanje skupnosti. Tudi trajnostnega razvoja ne moremo premišljevati zgolj v okviru narave.

“Ko govorimo o dolgotrajni vzdržnosti razvoja gorskega kolesarstva, ne smemo govoriti le o okolju, ampak tudi o družbi. To pomeni, da moramo sprejemati skupne odločitve in kompromise z vsemi akterji.” – Veikko Virkkunen, načrtovalec poti v narodnih parkih na Finskem

Pomembno je tudi preprečevanje konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov poti in izobraževanje vseh deležnikov.

“Pohodniki in gorski kolesarji smo se morali navaditi drug na drugega. Osnovno načelo na poteh je, da ima pohodnik vedno prednost, moramo biti obzirni.” – Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije

Kakšne slike pa si člani gorsko-kolesarske skupnosti želijo v Sloveniji čez pet let?

“Copy-paste rešitve iz tujine ne delujejo, treba jih je implementirati v lokalno okolje in poznati specifike. Če bomo pravilni pristopili, se bo gorsko kolesarstvo dobro razvijalo.” – Peter Dakskobler, odprimopoti.si


15.01.2015

Alkohol naš vsakdanji - ubijalska droga

Poraba alkohola se je v Sloveniji v zadnjih petih letih resda zmanjšala skoraj za četrtino, a še vedno sodimo med vodilne države v svetu po številu opitih in odvisnih odraslih oseb, nenehno pa narašča število opijajočih se otrok in mladostnikov. Zakaj se ob podatku, da nas posledice uživanja alkohola stanejo več kot četrt milijarde evrov letno, resneje ne lotimo ukrepov, ki dokazano delujejo, in zakaj škripa pri preventivi, so v Vročem mikrofonu spregovorili strokovnjaki, ki sodelujejo na 3. nacionalni konferenci o alkoholni politiki.


13.01.2015

Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah?

Financiranje učne pomoči v osnovnih šolah je Ministrstvo z novim letom do nadaljnjega ukinilo, hkrati pa od šol zahteva, da izvajanje učne pomoči brez plačila nemoteno zagotavljajo še naprej. Šole so celo pozvali, da ponovno presodijo odločbe otrok in pomoč ponudijo, če je možno v skupinski obliki. Strokovnjaki so proti temu, opozarjajo pa tudi na kakovost izvedbe učne pomoči, saj bodo šole prisiljene delo dodeliti učiteljem brez znanja zgolj zato, ker jim manjkajo ure do polne učne obveznosti, pa čeprav je učna pomoč dodatno delo izven rednega dela učitelja. Gostje v studiu bodo mag. Gregor Mohorčič, v.d. Generalnega direktorja Direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo in strokovnjakinja za področje didaktike specialne in rehabilitacijske pedagogike dr.Marija Kavkler. Svoja stališča pa bodo z nami delili tudi: ravnateljica, učitelji, pravnica, mati otrok s PP, Matej Rovšek, vodja Janeza Levca in SVIZ.


08.01.2015

Razprodaja države

Sogovornika dr. Jože Mencinger in Igor Antauer, predstavnik delodajalcev


06.01.2015

Davki v tujini in domovini

Enaka davčna pravila za vse, ki živimo v Sloveniji – če živite v Sloveniji, potem morate v Sloveniji plačevati davke. Tudi od dohodkov, ki jih morebiti zaslužite v tujini, obveznosti so seveda odmerjene po slovenski zakonodaji. O rezidentstvu, davčnih obveznostih, dilemah, ki nastanejo ob krajših zaposlitvah v tujini – v Vročem mikrofonu Vala 202 Lili Srša Hren s Finančne uprave RS.


23.12.2014

Štiri evre in pol za študnete

Štiri evre in pol za študente, kaj po "pol"?


16.12.2014

Pomanjkanje nadzora nad krajo naftnih derivatov

V Sloveniji vsako leto prevozniki naftnih derivatov na črno prodajo več sto tisoč litrov goriva. Po ocenah dobrih poznavalcev se te številke vrtijo kar v milijonih, kar pomeni,da gre tudi za milijonske vsote pri nepobranem davku in trošarini. Očitno velikim naftnim trgovcem za to ni mar. Še manj državi, saj imajo nepridipravi pri kraji skoraj popolnoma proste roke. Nadzor, ki ga izvajajo nadzorniki nekaterih naftnih družb, pa ni omembe vreden.


11.12.2014

Odnosi med vlado, delodajalci in sindikati

V zadnjih dneh so se razmere med socialnimi partnerji zaostrile. Padale so ostre besede in obtožbe z obeh strani. Stanje je skušal pomiriti predsednik vlade – a je zgolj prilil olje na ogenj. Ali so razlog za nesoglasje še vedno zaostrene razmere v gospodarstvu ali pa se nekatere organizacije delodajalcev in sindikatov zgolj soočajo s krizo identitete? Kdo je v tem trenutku močnejši in kako zelo, če sploh, je pomemben socialni dialog. Kakšno vlogo pri tem igra država? Razmere analizira profesor ljubljanske Ekonomske fakultete Marko Jaklič.


09.12.2014

Kraja goriva

Nekateri prevozniki naftnih derivatov na veliko goljufajo in kradejo kurilno olje in nafto. Pri tem uporabljajo različne tehnične pripomočke ali pa to počno v dogovoru z odjemalci in podobno. Zanimivo pri tem je, da na Petrolu o tem molčijo. Še več. Tovrstnih primerov ne prijavijo niti policiji. Razkrivamo, na kašen način si nekateri prevozniki z goljufanjem in krajo goriva polnijo žepe …


04.12.2014

Vračanje v vojno

8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.


04.12.2014

Vračanje v vojno

8.615 civilnih žrtev, med njimi več kot 500 ubitih otrok. Take so statistike Združenih narodov za Afganistan za leto 2013. Kljub temu Slovenija vrača neuspešne prosilce za azil tudi v to državo. Kako realne so ocene, da so nekatera področja v Afganistanu varna in pomenijo odlično priložnost za reintegracijo povratnikov? Na podlagi teh ocen se odloča o življenju ljudi! Mednarodna organizacija za migracije je izgubila sled za povratniki iz Slovenije. Val 202 je našel sled in v tokratnem Vročem mikrofonu boste slišali, kako žalostno se je končala vrnitev enega izmed njih.


02.12.2014

Smučišče 2864?

Zamisel o novem Smučišču 2864, prvem slovenskem integralnem smučišču z najnovejšo in najbolj dovršeno tehnologijo žičniških naprav in naprav za dodatno zasneževanje, ki naj bi se razprostiralo na preko 1,5 mio m2 površin med Bohinjsko Bistrico in Soriško planino, je stara že skoraj 4 leta.


27.11.2014

Vroči mikrofon - Palestina

Nova visoka zunanjepolitična predstavnice Evropske unije Federice Mogherini je v intervjuju za španski časopis El Pais le nekaj dni po nastopu svojega položaja izrazila, da je njen cilj doseči oblikovanje palestinske države. Švedska je konec oktobra kot prva zahodnoevropska država članica EU priznala državo Palestino, zato se postavlja vprašanje – se bomo tudi Slovenci vkrcali na tako imenovani “švedski vlak”? Je po dolgih letih shizofrenih političnih signalov naposled nastopil pravi čas, da Slovenija prizna Palestino?


25.11.2014

Polna usta transparentnosti in 69. seja vlade

Magnetogram 69. seje vlade, na kateri so odločali o kandidatih za evropskega komisarja, postaja najbolj iskan dokument v Sloveniji, s katerega vlada nikakor noče umakniti stopnje tajnosti interno, čeprav je to od nje zahteval tudi informacijski pooblaščenec. O zadevi bo zdaj odločalo še upravno sodišče. Javnost se upravičeno sprašuje, kaj potem v resnici pomeni transparentnost delovanja vlade, javnih ustanov in funkcionarjev.


20.11.2014

Nasilje nad ženskami

Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.


20.11.2014

Nasilje nad ženskami

Nerazumevanje nasilja nad ženskami je v naši družbi in tudi v pristojnih ustanovah še zmeraj veliko. Nazoren primer tega je sodba v primeru ženske, ki jo je bivši mož pretepel, ker je žalila njegovo mamo. Sodišče je presodilo, da bi v primeru, da obdolženec res ne bi mogel z besedami ustaviti izbruha oškodovanke, zadoščala že ena klofuta. Za dodatne klofute žrtvam z neprijaznimi postopki tako velikokrat poskrbi sistem, v katerem se od doma umikajo ženske in otroci, ne pa storilci. Počutijo se obsojane, vprašanja, na katera odgovarjajo, pa bolj sodijo njim, kot nasilnežem.


18.11.2014

KPK brezzobi tiger

Komisija za preprečevanje korupcije je po desetih letih svojega delovanja na prelomnici. Njen ugled zaradi notranjih razprtij in afer pada. Pod vprašajem je tudi kakovost njenega dela. Predsednik Komisije Boris Štefanec kljub pozivom k odstopu še naprej vztraja na položaju. Medtem ko se strokovna javnost vse glasneje sprašuje, ali vodstvo KPK-ja sploh še uživa dovolj zaupanja in legitimnosti, pa predsednik republike Borut Pahor še naprej molči. Lucija Dimnik Rikič


13.11.2014

V Sloveniji zavržemo od 170 do 270 tisoč ton hrane

Kljub dejstvu, da v Sloveniji vsako leto zavržemo do 270 ton hrane, država še nima jasnih ciljev, kako ukrepati. Odzive pričakuje predvsem od posameznikov in nevladnih organizacij. S projektom “Volk sit, koza cela, za Slovenijo brez zavržene hrane” želijo nevladne organizacije izboljšati povezanost, odzivnost in učinkovitost vseh deležnikov, ki prispevajo k nastajanju odpadne in zavržene hrane.


11.11.2014

Kapljice MMS niso čudežno zdravilo za avtizem

V Slovenijo je pred dnevi prišla doktorica medicine Sladžana Velkov. Predavala je o zdravem načinu življenju, naravnem zdravljenju in domnevni škodljivosti cepiv. Ker je tema nekoliko kontroverzna, so nekateri slovenski mediji hiteli z objavo intervjujev. Tudi mi smo prosili zanj, dobili termin, a je bil kasneje odpovedan. Oddajo smo kljub temu pripravili, predvsem za to, da opozorimo nasvete, ki so velikanski odklon od klasične medicine. Verjamemo, da je njeno početje celo kaznivo.


06.11.2014

Razvoj in hkrati vojna?

Med svetovnimi donatorji je bil Afganistan še nedavno zelo popularen. Kaj za razvojno pomoč tej od vojn uničeni državi pomeni konec mednarodne operacije Isaf, v kateri je sodelovala tudi slovenska vojska? Kakšne razvojne projekte je tam izvajala naša država, za koliko denarja in s kakšnimi učinki? So upravičeni očitki o militarizaciji razvojne pomoči?


04.11.2014

O ločevanju in kaznovanju

Se spomnite zgodbe Ljubljančana, ki je dobil obvestilo mestnega inšpektorata, naj pojasni, kako se je kuverta z njegovim naslovom znašla v zabojniku za mešane odpadke, kamor papir ne sodi, za tak prekršek pa odlok predpisuje globo 800 evrov. Ta dogodek je sprožil vrsto vprašanj, odgovore nanje išče Tatjana Pirc.


Stran 33 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov