Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Gorsko kolesarjenje se v Sloveniji še vedno zatika v zakonodajne in birokratske zanke, obstajajo pa dobre priložnosti za razvoj vrhunskih turističnih destinacij
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
“Potrebujemo smernice razvoja gorskega kolesarstva, da bomo lahko to urejali na državni, ne le na lokalni ravni. Skupine, ki urejajo poti, nimajo podpore od zgoraj.” – Tadej Tekavčič, gorski kolesar in aktivist
Medresorska delovna skupina na tem področju deluje od leta 2015, sestavljajo jo predstavniki več pristojnih ministrstev, zvez, zavodov in interesnih skupin.
“Gorsko kolesarjenje je velika priložnost za razvoj outdoor turizma. Potrebnih pa je tudi veliko investicijskih sredstev, za katera še ne vemo, kje bi jih lahko dobili.” – Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Neurejena zakonodaja v Sloveniji bistveno ovira razvoj gorsko-kolesarske turistične ponudbe. Ne le na mikroravni, torej pri delovanju turističnih agencij in drugih ponudnikov, tudi na širši ravni nimamo dolgoročnejše strategije za promoviranje Slovenije kot regije oziroma destinacije za gorske kolesarje. Zanimiv primer načrtnega razvoja destinacije je švicarska regija Zermatt ob vznožju slovitega Matterhorna. Ta se je iz pohodniške destinacije učinkovito preoblikovala v vrhunsko območje za gorske kolesarje.
“V Alpah na gorsko kolesarstvo gledajo kot na panogo odrešitve. Zimske sezone postajajo šibkejše, v gorskem kolesarstvu pa je še veliko priložnosti. To odpira ogromen trg.” – Adrian Greiner, razvijalec gorsko-kolesarske ponudbe v Zermattu
Sistematično so se razvoja destinacije lotili tudi na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo tri glavne komponente, okrog katerih so gradili strategijo: poti, storitve in identiteta.
“Na enem mestu imamo tri kulture, ki jih lahko dosežemo v le pol ure vožnje z avtom. Avstrijsko Koroško, Italijo in Slovenijo lahko povežemo v eno veliko regijo za doživetja.” – Andreas Holzer, razvijalec ponudbe na avstrijskem Koroškem
A vrhunske destinacije ne opredeljuje le narava – nujno je tudi sodelovanje skupnosti. Tudi trajnostnega razvoja ne moremo premišljevati zgolj v okviru narave.
“Ko govorimo o dolgotrajni vzdržnosti razvoja gorskega kolesarstva, ne smemo govoriti le o okolju, ampak tudi o družbi. To pomeni, da moramo sprejemati skupne odločitve in kompromise z vsemi akterji.” – Veikko Virkkunen, načrtovalec poti v narodnih parkih na Finskem
Pomembno je tudi preprečevanje konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov poti in izobraževanje vseh deležnikov.
“Pohodniki in gorski kolesarji smo se morali navaditi drug na drugega. Osnovno načelo na poteh je, da ima pohodnik vedno prednost, moramo biti obzirni.” – Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije
Kakšne slike pa si člani gorsko-kolesarske skupnosti želijo v Sloveniji čez pet let?
“Copy-paste rešitve iz tujine ne delujejo, treba jih je implementirati v lokalno okolje in poznati specifike. Če bomo pravilni pristopili, se bo gorsko kolesarstvo dobro razvijalo.” – Peter Dakskobler, odprimopoti.si
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Gorsko kolesarjenje se v Sloveniji še vedno zatika v zakonodajne in birokratske zanke, obstajajo pa dobre priložnosti za razvoj vrhunskih turističnih destinacij
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej.
“Potrebujemo smernice razvoja gorskega kolesarstva, da bomo lahko to urejali na državni, ne le na lokalni ravni. Skupine, ki urejajo poti, nimajo podpore od zgoraj.” – Tadej Tekavčič, gorski kolesar in aktivist
Medresorska delovna skupina na tem področju deluje od leta 2015, sestavljajo jo predstavniki več pristojnih ministrstev, zvez, zavodov in interesnih skupin.
“Gorsko kolesarjenje je velika priložnost za razvoj outdoor turizma. Potrebnih pa je tudi veliko investicijskih sredstev, za katera še ne vemo, kje bi jih lahko dobili.” – Eva Štravs Podlogar, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo
Neurejena zakonodaja v Sloveniji bistveno ovira razvoj gorsko-kolesarske turistične ponudbe. Ne le na mikroravni, torej pri delovanju turističnih agencij in drugih ponudnikov, tudi na širši ravni nimamo dolgoročnejše strategije za promoviranje Slovenije kot regije oziroma destinacije za gorske kolesarje. Zanimiv primer načrtnega razvoja destinacije je švicarska regija Zermatt ob vznožju slovitega Matterhorna. Ta se je iz pohodniške destinacije učinkovito preoblikovala v vrhunsko območje za gorske kolesarje.
“V Alpah na gorsko kolesarstvo gledajo kot na panogo odrešitve. Zimske sezone postajajo šibkejše, v gorskem kolesarstvu pa je še veliko priložnosti. To odpira ogromen trg.” – Adrian Greiner, razvijalec gorsko-kolesarske ponudbe v Zermattu
Sistematično so se razvoja destinacije lotili tudi na avstrijskem Koroškem. Izpostavljajo tri glavne komponente, okrog katerih so gradili strategijo: poti, storitve in identiteta.
“Na enem mestu imamo tri kulture, ki jih lahko dosežemo v le pol ure vožnje z avtom. Avstrijsko Koroško, Italijo in Slovenijo lahko povežemo v eno veliko regijo za doživetja.” – Andreas Holzer, razvijalec ponudbe na avstrijskem Koroškem
A vrhunske destinacije ne opredeljuje le narava – nujno je tudi sodelovanje skupnosti. Tudi trajnostnega razvoja ne moremo premišljevati zgolj v okviru narave.
“Ko govorimo o dolgotrajni vzdržnosti razvoja gorskega kolesarstva, ne smemo govoriti le o okolju, ampak tudi o družbi. To pomeni, da moramo sprejemati skupne odločitve in kompromise z vsemi akterji.” – Veikko Virkkunen, načrtovalec poti v narodnih parkih na Finskem
Pomembno je tudi preprečevanje konfliktov med različnimi skupinami uporabnikov poti in izobraževanje vseh deležnikov.
“Pohodniki in gorski kolesarji smo se morali navaditi drug na drugega. Osnovno načelo na poteh je, da ima pohodnik vedno prednost, moramo biti obzirni.” – Jože Rovan, predsednik Planinske zveze Slovenije
Kakšne slike pa si člani gorsko-kolesarske skupnosti želijo v Sloveniji čez pet let?
“Copy-paste rešitve iz tujine ne delujejo, treba jih je implementirati v lokalno okolje in poznati specifike. Če bomo pravilni pristopili, se bo gorsko kolesarstvo dobro razvijalo.” – Peter Dakskobler, odprimopoti.si
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov