Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
Balkanska migrantska pot se zapira. "Zaprtje balkanske poti za Slovenijo pomeni tudi razbremenitev, lažje se bomo posvetili relokaciji," je v pogovoru za Val 202 povedal Boštjan Šefic, državni sekretar na notranjem ministrstvu. Kako evropsko zapiranje vrat doživljajo ljudje, ki bežijo pred bombami in mučenjem? Ob 8. marcu so spregovorile tudi prevečkrat preslišane zavrnjene migrantke.
Pogovarjali smo se o prihodnosti slovenske klubske košarke: ali bo ta v evropski ali vaški konkurenci? Ob prenavljanju evropskih tekmovanj je vse manj prostora za naša moštva. Slovenski klubi se tudi v regionalnem tekmovanju uvrščajo pri dnu. V domačih ligah pa moštva z bogato zgodovino izgubljajo svoj primat v boju z manjšimi klubi. Gostje so bili predsednik Košarkarske zveze Slovenije Matej Erjavec, direktor Uniona Olimpija Matevž Zupančič ter dolgoletni član vodstva evrolige Radovan Lorbek.
Begunski krizi še ni videti konca. Avstrija zapira svoje meje, posledično so ji sledile tudi druge države na balkanski begunski poti, kjer je že zdaj ujetih več tisoč ljudi. Ali še lahko pričakujemo skupen evropski odgovor na begunsko problematiko? Kako bodo breme beguncev zdržale zahodno-balkanske države? Ali bo Turčija spoštovala dogovor z Unijo in zadržala prebežnike na svojih tleh?
Politiki, ki jih ne srečujemo prav pogosto na koncertih izjemnih slovenskih glasbenih ustvarjalcev, zadnje čase veliko govorijo o tem, da želijo z obveznim povečanjem deleža slovenske glasbe v dnevnem predvajanju radijskih programov ohranjati slovenski jezik. Zanima nas, ali se jezik res lahko ohranja in razvija s kvotami, zakoni, s pritiskom, prepovedmi?
Rdeči križ na Slovenskem deluje že 150 let. Njegovo osnovno poslanstvo je pravočasna in učinkovita pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. S kakšnimi stiskami in izzivi pa se spopada Rdeči križ? Na terenu so razmere težke, na vrhu pa napete. Predsednik in generalni sekretar bi morala delovati z roko v roki, a – kot kaže – odnos med Natašo Pirc Musar in Renato Brunskole ni najboljši. Rdeči križ Slovenije od Ljubljane do Šentilja, od Suhorja do Debelega rtiča.
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Neveljaven email naslov