Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?
25 let zaščite slovenskih potrošnikov je povezanih z Zvezo potrošnikov Slovenije, ki je v preteklosti postavila kar nekaj mejnikov pri dojemanju pravic varčevalcev in kupcev. Kje smo danes? Politike zaščite potrošnikov v Sloveniji skorajda ni, že dosežena raven se je močno znižala, država se loteva horuk akcij, Zveza potrošnikov Slovenije je oslabljena. O potrošniških pravicah z Bredo Kutin v Vročem mikrofonu ob 12.00 na Valu 202.
V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.
Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?
Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.
Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
Neveljaven email naslov