Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
1275 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih smo se z Dušanom Vučkom pogovarjali pred torkovim Vročim mikrofonom.
Kaj imajo skupnega: volitve, Droop, d'Hondt in Dušan Vučko
Za izvedbo volitev v državni zbor so zelo pomembni trije gospodje: Henry Richmond Droop, Victor d’Hondt in Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije. O prazniku demokracije, ki se ga udeleži le polovica povabljenih, o Droopu in d’Hondtu, o končnih izidih, o poklicanih, izvoljenih in nezadovoljnih se je Tatjana Pirc pogovarjala z Dušanom Vučkom.
Ker imamo v Sloveniji težave z volilno udeležbo, ali bi veljalo razmisliti o obvezni volilni udeležbi?
Dušan Vučko: ”Do tega sem osebno zelo zadržan. Izhajam iz tega, da govorimo o volilni pravici. To je temeljna politična človekova pravica. Postavlja se vrsta vprašanj. Kako kaznovati tiste, ki se volitev ne bi udeležili? Kako kaznovati 96 tisoč ljudi v tujini? Kdo bo to počel? Je taka udeležba res odraz volje posameznika? Mislim, da ne. Glede udeležbe je treba najti drugo rešitev.”
So neveljavne glasovnice znak protesta ali nerazumevanja navodil za glasovanje?
Dušan Vučko: ”Neveljavnih glasovnic ni veliko, jih je celo manj kot leta 2014. Mi priporočamo volivcem, naj glasujejo v skladu z navodili na glasovnici. Zdaj je vse več volivcev, ki se odpravijo na volišče le zaradi tega, da napišejo nekaj izvirnega na glasovnico in potem to objavijo na družabnih omrežjih. Kdaj pa kdaj je tudi protest.”
Predsednik države je sprejel predstavnike neparlamentarnih strank, ki omenjajo celo, da bi bilo treba volitve razveljaviti …
Dušan Vučko: ‘‘Kaj naj komentiram? To je pravzaprav demokracija. Oni pač tako mislijo in so to povedali predsedniku države. Po informacijah, ki jih imam, vem, da so na ustavno sodišče so vložili zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti tega dela zakona. Mi smo delali v skladu z zakonom, če bo ustavno sodišče odločilo drugače, bomo ravnali v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Ker sodbe sodišč je treba spoštovati, Državna volilna komisija to dobro ve. ”
Kako lahko pride v parlament kandidat z manj kot 400 glasovi?
Dušan Vučko: ”Moje osebno mnenje je, da volilni sistem ni najboljši, ta nelogičnost, da je lahko izvoljen tak poslanec, bega ljudi. Vedeti je treba, da je izvoljen tisti kandidat stranke, ki na območju volilne enote doseže v nekem okraju večji delež. Imamo volilne okraje, ki imajo 30 tisoč volivcev, in take, ki imajo le 9 tisoč volivcev. Moč glasov se bistveno razlikuje. Lažje je zmagati v okraju z manjšim številom volivcev.’‘
”Zmotno se misli, da gredo vsi glasovi volilnih upravičencev iz tujine eni stranki.’‘
‘‘Kandidati v resnici sploh ne tekmujejo s kandidati drugih strank, ampak tekmujejo s kandidati svoje stranke, izvoljen je tisti, ki ima dober okraj. Vsi volilni okraji pa niso dobri za posamezno stranko. Temu se reče politična geometrija.”
”Po mojem mnenju bi morali imeti volivci možnost izbirati med več kandidati iste politične stranke.”
”V politiki moramo doseči višje standarde, kot na Švedskem, Norveškem, v Nemčiji. Imam občutek, da so volivci zelo razočarani zaradi neuresničenih obljub, včasih so pa tudi pričakovanja ljudi previsoka. Moramo biti realni.”
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov