Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana; Davor Damjanič, Ninamedia; Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
“Radio dosega visok delež ljudi, ta delež je tudi stabilen,” razlaga Andraž Zorko z Valicona. Radijske ustvarjalce zanima, kdo jih/nas posluša, rezultati raziskav so pomembni za medijske odločevalce, lastnike, upravljalce, oglaševalce, medijske strokovnjake … Zato smo pod drobnogled vzeli radijske raziskave. Dr. Katja Prevodnik je povedala, da v službi za programski kontroling na RTV Slovenija z vidika poslušanosti skrbno spremljajo dve raziskavi, Mediano in Radiometrijo, obe kažeta programom Radia Slovenija dobre rezultate, pravi Prevodnikova: “Programe Radia Slovenija posluša približno četrtina prebivalcev, ki so stari od 15 do 75 let.”
Raziskovanje radia je precej trd oreh (priklic spomina, ljudje neradi sodelujejo v anketah, po telefonu lahko kličejo le na javno objavljene številke …). Največja težava pa tiči v tem, ker v Sloveniji radijske raziskave niso metodološko poenotene. Tako lahko vsak uporablja in izpostavlja podatke, ki mu najbolj ustrezajo. Janja Božič Marolt, Mediana: “Menim, da je Mediana v nedosegljivi prednosti pred ostalimi raziskovalci, ker smo se z meritvami javnega mnenja dokazali kot objektivni raziskovalec.” Davor Damjanič z Ninamedie, ki za Mediapool izvaja Radiometrijo: “V letu 2019 načrtujemo povečanje vzorca. Bistveno je, da raziskava ostaja metodološko neoporečna in primerljiva s podobnimi raziskavami po svetu.”
Slovenija je edina država v Evropi, v kateri potekata dve vzporedni radijski raziskavi, ki metodološko nista poenoteni, je povedal dr. David Fernandez Quijada, direktor Službe za raziskovanje medijev na EBU (Evropska radiodifuzna zveza). Odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular razlaga, da rezultate raziskav bere zadržano, ker ne dajejo jasne in celovite slike, obstoj dveh raziskav pa je označil kot nekaj neobičajnega oziroma nenormalnega: “Če bi imeli eno raziskavo, bi vsi uporabniki gledali iste rezultate. Če pa imaš dve, ti ena vedno bolj ustreza, nobena pa ne daje celostne slike, kaj se z radijskimi vsebinami dogaja,” poudarja Štular.
Janja Božič Marolt se strinja, da v Sloveniji potrebujemo enotno radijsko, medijsko valuto, uvedbo le-te pa po njenem mnenju preprečujejo različni močni upravljalci določenih medijev: “Nenavadno je uporabljati dve raziskavi. Si predstavljate, da jezdec jezdi dva konja hkrati? Malo denarja, malo muzike, so rekli včasih, tu pa bi lahko rekli, da za malo denarja dobimo veliko muzike, ker se iz raziskav, v katere se malo vlaga, tudi malo pridobi. Najenostavneje je vrteti glasbo, ne pa vlagati v kakovostne vsebine.” Tudi Davor Damjanič z Ninamedie je povedal, da podpira poenotenje metodologije raziskovanja radia: “Valutna raziskava bi dobro vplivala na razvoj radijskega trga, je pa za to potreben konsenz,” dodaja Damjanič. Andraž Zorko z Valicona pa še opozarja, da bi bilo treba v raziskavah, ki so še vedno osredotočene na merjenje dosega medijev, zamenjati paradigmo, morali bi meriti učinek in vsebino, saj bi s tem ugotovili, kakšna sta v resnici moč in vpliv medijev.
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana, Davor Damjanič, Ninamedia, Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
Slovenija je edina evropska država, v kateri vzporedno potekata dve večji radijski raziskavi, ki sta metodološko nepoenoteni. Kako merijo poslušanost radia in zakaj jezdec jezdi na dveh konjih hkrati?
Odgovore iščemo pri tistih, ki raziskujejo radio in druge medije (Janja Božič Marolt, Mediana; Davor Damjanič, Ninamedia; Andraž Zorko, Valicon), pri radijskih ustvarjalcih (Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202), nekaj ključnih pojmov nam je pojasnila dr. Katja Prevodnik, ki raziskave spremlja in analizira v službi za programski kontroling na RTV Slovenija, dr. David Fernandez Quijada z EBU pa nam je razložil, zakaj je Slovenija pri raziskovanju radia nekaj posebnega.
“Radio dosega visok delež ljudi, ta delež je tudi stabilen,” razlaga Andraž Zorko z Valicona. Radijske ustvarjalce zanima, kdo jih/nas posluša, rezultati raziskav so pomembni za medijske odločevalce, lastnike, upravljalce, oglaševalce, medijske strokovnjake … Zato smo pod drobnogled vzeli radijske raziskave. Dr. Katja Prevodnik je povedala, da v službi za programski kontroling na RTV Slovenija z vidika poslušanosti skrbno spremljajo dve raziskavi, Mediano in Radiometrijo, obe kažeta programom Radia Slovenija dobre rezultate, pravi Prevodnikova: “Programe Radia Slovenija posluša približno četrtina prebivalcev, ki so stari od 15 do 75 let.”
Raziskovanje radia je precej trd oreh (priklic spomina, ljudje neradi sodelujejo v anketah, po telefonu lahko kličejo le na javno objavljene številke …). Največja težava pa tiči v tem, ker v Sloveniji radijske raziskave niso metodološko poenotene. Tako lahko vsak uporablja in izpostavlja podatke, ki mu najbolj ustrezajo. Janja Božič Marolt, Mediana: “Menim, da je Mediana v nedosegljivi prednosti pred ostalimi raziskovalci, ker smo se z meritvami javnega mnenja dokazali kot objektivni raziskovalec.” Davor Damjanič z Ninamedie, ki za Mediapool izvaja Radiometrijo: “V letu 2019 načrtujemo povečanje vzorca. Bistveno je, da raziskava ostaja metodološko neoporečna in primerljiva s podobnimi raziskavami po svetu.”
Slovenija je edina država v Evropi, v kateri potekata dve vzporedni radijski raziskavi, ki metodološko nista poenoteni, je povedal dr. David Fernandez Quijada, direktor Službe za raziskovanje medijev na EBU (Evropska radiodifuzna zveza). Odgovorni urednik Vala 202 Mirko Štular razlaga, da rezultate raziskav bere zadržano, ker ne dajejo jasne in celovite slike, obstoj dveh raziskav pa je označil kot nekaj neobičajnega oziroma nenormalnega: “Če bi imeli eno raziskavo, bi vsi uporabniki gledali iste rezultate. Če pa imaš dve, ti ena vedno bolj ustreza, nobena pa ne daje celostne slike, kaj se z radijskimi vsebinami dogaja,” poudarja Štular.
Janja Božič Marolt se strinja, da v Sloveniji potrebujemo enotno radijsko, medijsko valuto, uvedbo le-te pa po njenem mnenju preprečujejo različni močni upravljalci določenih medijev: “Nenavadno je uporabljati dve raziskavi. Si predstavljate, da jezdec jezdi dva konja hkrati? Malo denarja, malo muzike, so rekli včasih, tu pa bi lahko rekli, da za malo denarja dobimo veliko muzike, ker se iz raziskav, v katere se malo vlaga, tudi malo pridobi. Najenostavneje je vrteti glasbo, ne pa vlagati v kakovostne vsebine.” Tudi Davor Damjanič z Ninamedie je povedal, da podpira poenotenje metodologije raziskovanja radia: “Valutna raziskava bi dobro vplivala na razvoj radijskega trga, je pa za to potreben konsenz,” dodaja Damjanič. Andraž Zorko z Valicona pa še opozarja, da bi bilo treba v raziskavah, ki so še vedno osredotočene na merjenje dosega medijev, zamenjati paradigmo, morali bi meriti učinek in vsebino, saj bi s tem ugotovili, kakšna sta v resnici moč in vpliv medijev.
V Studiu 14 Radia Slovenija smo v torek organizirali javno razpravo z naslovom: “Laibach – v Londonu Slovenci, v Sloveniji tujci”, kjer so predlagatelji zakona, glasbeniki, strokovna javnost in poznavalci medijske krajine soočili mnenja o dveh najbolj spornih točkah novele zakona – novi opredelitvi slovenske glasbe in pomenu kvot za predvajanje vsaj 20 odstotkov te glasbe med 6. in 22. uro vsak dan.
Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.
Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?
V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.
Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?
Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.
Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?
Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.
Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.
Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?
Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.
javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”
Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!
Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.
Neveljaven email naslov