Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje?
Gosti:
- Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor
- Katja Sreš, Ekologi brez meja
- Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza
- Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto
- dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih
Ko je gospod Hyatt leta 1869 naredil prvi sintetični polimer, je imel najboljše namene. Želel je dobiti 10 tisoč dolarjev nagrade, ker je iznašel odličen nadomestek za slonovino, za izdelovanje okraskov, nakita in šahovskih figur. Prepričan je bil, da je s tem rešil sebe in slone. Potem smo leta 1907 dobili bakelit, prvo povsem sintetično plastiko, kasneje še najlon, plexisteklo. Oh, kaj vse se da narediti iz polipropilena, polietilena, poliestra, poliuretana, polivinilklorida …
Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. “Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo. Pot naprej je, da to prikazen obvladamo,” pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta.
Lani je Kitajska zaprla svoja vrata za uvoz odpadne plastike, kar je vplivalo tudi na Slovenijo, pri nas so družbe za ravnanje z odpadki vozile plastične odpadke z ladjami tudi na Kitajsko.
“Smiselno je, da sami poskrbimo za svoje smeti. Problem sežigalnice je, da se do zdaj nismo znali odločiti. Zdaj se bomo morali odločiti in odgovorno poskrbeti za odpadke.” – Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor
V Evropi vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 odstotkov zbere za recikliranje. V skladu s strateškimi cilji naj bi bila vsa plastična embalaža do leta 2030 zasnovana tako, da jo bo mogoče v celoti reciklirati ali spet uporabiti.
“Plastika za enkratno uporabo je velik problem, ogromno teh odpadkov pristane v naravi in morjih, zato podpiramo prepoved te vrste plastike.” – Katja Sreš, Ekologi brez meja
Gosti:
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Človek in plastika. Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. On jo je vzljubil, ker je bila vzdržljiva, poceni, trajna in zvesta. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. »Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo,« pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta. Vas zanima, kaj nam bodo o iskanju rešitev, o proizvodnji, uporabi, omejevanju, zbiranju, recikliranju plastike povedali znanstvenik, proizvajalca plastike, okoljevarstvenica in predstavnik ministrstva za okolje?
Gosti:
- Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor
- Katja Sreš, Ekologi brez meja
- Branka Viltužnik, vodja raziskav v podjetju Plastika Skaza
- Štefan Pavlinjek, direktor družbe Roto
- dr. Andrej Kržan, Kemijski inštitut
Zgodba o nesrečni ljubezni, ki se je začela strastno. Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih
Ko je gospod Hyatt leta 1869 naredil prvi sintetični polimer, je imel najboljše namene. Želel je dobiti 10 tisoč dolarjev nagrade, ker je iznašel odličen nadomestek za slonovino, za izdelovanje okraskov, nakita in šahovskih figur. Prepričan je bil, da je s tem rešil sebe in slone. Potem smo leta 1907 dobili bakelit, prvo povsem sintetično plastiko, kasneje še najlon, plexisteklo. Oh, kaj vse se da narediti iz polipropilena, polietilena, poliestra, poliuretana, polivinilklorida …
Zdaj je plastika povsod, tudi v hrani, vodi in v naših telesih. “Plastika ni slaba, mi slabo ravnamo z njo. Pot naprej je, da to prikazen obvladamo,” pravi dr. Andrej Kržan s Kemijskega inštituta.
Lani je Kitajska zaprla svoja vrata za uvoz odpadne plastike, kar je vplivalo tudi na Slovenijo, pri nas so družbe za ravnanje z odpadki vozile plastične odpadke z ladjami tudi na Kitajsko.
“Smiselno je, da sami poskrbimo za svoje smeti. Problem sežigalnice je, da se do zdaj nismo znali odločiti. Zdaj se bomo morali odločiti in odgovorno poskrbeti za odpadke.” – Simon Zajc, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor
V Evropi vsako leto ustvarimo 25 milijonov ton plastičnih odpadkov, od katerih se manj kot 30 odstotkov zbere za recikliranje. V skladu s strateškimi cilji naj bi bila vsa plastična embalaža do leta 2030 zasnovana tako, da jo bo mogoče v celoti reciklirati ali spet uporabiti.
“Plastika za enkratno uporabo je velik problem, ogromno teh odpadkov pristane v naravi in morjih, zato podpiramo prepoved te vrste plastike.” – Katja Sreš, Ekologi brez meja
Gosti:
V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.
Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.
Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.
Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.
Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.
Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?
Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.
Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.
“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?
Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?
Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.
Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?
Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.
Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Neveljaven email naslov