Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res. Koga bodo zaposlovale tovarne, zgrajene po zgledu 4.0, kako v koraku s časom je Slovenija in kako si podjetja sama tlakujejo pot do pametne proizvodnje?
Gostje: prof. dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo, dr. Hubert Kosler (Yaskawa) in dr. Tomaž Savšek (TPV).
Pomemben člen prihodnjega gospodarskega razvoja bodo tovarne prihodnosti. Te postajajo vse bolj povezani sistemi, piramidne hierarhične strukture pa izginjajo
Četrt tisočletja potem, ko je James Watt z odkritjem parnega stroja sprožil prvo industrijsko revolucijo, smo trdno zakoreninjeni že v četrti industrijski revoluciji, v kateri v ospredje prihajajo tako imenovane pametne tovarne. V njih delujejo stroji in proizvodne naprave, ki komunicirajo med sabo in avtonomno naročajo potrebne sestavne dele. Med njimi se pomikajo avtonomno vodena vozila, ki skrbijo za dostavo sestavnih delov. Takšne tovarne podatke zbirajo 24 ur na dan, z njihovo sistematično analizo pa lahko podjetja optimizirajo proizvodnjo, znižajo stroške vzdrževanja in izboljšajo kakovost svojih izdelkov. Nekateri napovedujejo, da bodo v njih stroji povsem izpodrinili ljudi, kar pa ni res.
Do leta 2030 naj bi po nekaterih analizah 40 odstotkov sedanjih delovnih mest v proizvodnji nadomestile naprave. A razlogov za skrb ni: “Zakaj bi delavec delal težka in nevarna dela, če to ni potrebno? Roboti bodo prevzeli osnovne naloge, ljudje pa bodo morali biti bolj usposobljeni in imeti višje kompetence,” pravi dr. Niko Herakovič z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Večjo skrb po njegovih besedah predstavlja premalo ustrezno usposobljenih kadrov, s čimer se soočajo podjetja v Sloveniji.
Na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani so pred dnevi uradno odprli prvi demonstracijski center Pametna tovarna v državi, namenjen izobraževanju študentov in tudi podjetjem, da na tak način najdejo svojo pot v digitalno preobrazbo. V njem je zdaj na voljo prava mala učilnica z industrijskimi in sodelovalnimi roboti, proizvodno linijo, strojnim vidom, digitalnim dvojčkom, sodobnim ročnim montažnim mestom … Snovalci centra si želijo, da bi v Sloveniji zaživel tudi nacionalni center te vrste.
V Sloveniji čisto prave pametne tovarne še nimamo, nastaja pa veliko pobud, približkov, ki zasledujejo trende industrije 4.0. Eno takih podjetij je novomeški TPV, kjer stvari po halah v enoti Velika Loka ne prevažajo več ljudje z viličarji, ampak se med delavci povsem avtonomno premikajo svojstveni vozički. Kot je povedal Igor Lekše, direktor Avtomatizacije procesov v družbi, dajejo “velik poudarek digitalizaciji vseh procesov in izvajanju veliko meritev.” Prvi robot so po njegovih besedah uvedli leta 1992, danes jih imajo več kot 100, tudi sodelovalne robote. Pametno tovarno želijo zasnovati do leta 2021.
“K vse obširnejši avtomatizaciji delovanja nas spodbuja velikoserijska proizvodnja. Bistveno težje je v industrijah, kjer proizvajajo majhne serije. Posodabljanju in snovanju rešitev za industrijo 4.0 namenimo 5 odstotkov letnih prihodkov.” – dr. Tomaž Savšek, TPV
Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.
Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali. Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)
Že pred epidemijo je veljalo, da dom za številne ženske žal ni najvarnejše mesto, epidemični ukrepi in njihove posledice pa so nasilju dali velik pospešek. Izgubljajo se prijateljske in družinske socialne mreže, pristojne službe pa imajo nove prioritete ter so predvsem fizično slabše dostopne. Ob izgubi finančne varnosti, vse slabši dostopnosti stanovanj in vse bolj grozeči denarni negotovosti ženske še težje zapustijo tudi najslabše in najbolj nevarne partnerske zveze. Nasilju pa daje bogato rastišče tudi vse bolj prisoten sovražni govor, ki se z vrhov države seli v najnižje pore družbe in močno vpliva tudi na povečanje fizičnega nasilja. Kako je žrtvam nasilja v takih časih sploh mogoče učinkovito pomagati in kako je lahko koristna 24-urna pomoč SOS telefona, ki je dostopna tudi v tujih jezikih? Sogovornici: Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon, in Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.
26. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah se je začela z vrhom svetovnih voditeljev in voditeljic 1. novembra 2021. Na konferenci COP26 se bo do 12. novembra zbralo 197 držav pogodbenic Okvirne konvencije o spremembi podnebja, ključni cilj pa je omejiti povišanje globalnega segrevanja do 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo in da do sredine stoletja dosežemo ogljično nevtralnost. Bo konferenca res prelomna točka za človeštvo? Je dovolj, da je le 113 držav posodobilo svoje zaveze za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov? Kaj v Glasgowu počne več kot 500 lobistov, ki zastopajo interese industrije fosilnih goriv? To je le nekaj vprašanj za našo posebno poročevalko Špelo Novak, ki je v Glasgowu in s katero se je pogovarjal Gašper Andrinek.
Kako neodvisna in samostojna je tretja veja oblasti v obdobju korone? Gorazd Rečnik se je o tem pogovarjal s podpredsednikom Vrhovnega sodišča doktorjem Miodragom Đordevićem.
Zakaj so se Italijani odločili tako množično cepiti - je bila to posledica lanskih tragičnih mesecev, ko je skoraj kolapsiral zdravstveni sistem, v Italiji pa je mesečno umrlo tudi do 20 tisoč ljudi, so se cepili, da bi se zaščitili ali zato, da bi lahko nemoteno delali? Zakaj je Italija danes zgodba o uspehu, kjer je precepljenih več kot 82 odstotkov prebivalcev nad 12. letom starosti, in kakšni so Italijani po tem letu in pol? Maja Stepančič je obiskala mesti Milano in Codogno v Lombardiji, ki je bila lani najbolj prizadeta. Ob pogovoru z domačini in strokovnjaki poskuša orisati lansko tragično sliko in letošnjo skorajšnjo zmago nad virusom. Sogovorniki so: sveža diplomantka Maria Grazia, študenta Luigi in Gaia, prodajalec sadja Roberto, lastnica lokala Mariella, šest prijateljic iz Codogna in frizer Michele. Poleg tega so zgodbo uspeha italijanske cepilne kampanje opisali še imunolog Sergio Abrignani, novinarka časnika Corriere della Sera Cristina Marrone, na lanski kaos ob prvem primeru covida v Italiji pa sta se spomnila direktor urgence v Codognu Stefano Paglia in vodja oddelka za mentalno zdravje v Codognu Giancarlo Cerveri.
Po objavi videoposnetka nasilja hrvaških policistov se hrvaške oblasti niso mogle več izogniti zanikanju, da na njihovi meji poteka nasilno in nezakonito vračanje beguncev in migrantov v Bosno in Hercegovino. V verigi vračanj pa sodeluje tudi Slovenija. Človekoljubne organizacije opozarjajo, da gre za sistemsko ravnanje, ki bi se moralo takoj ustaviti. To pa se očitno še ne bo tako hitro zgodilo. Sogovorniki: Gospod D, ki čaka na odločitev o mednarodni zaščiti v Sloveniji, Urša Regvar, PIC, Milena Zajović, Are you Syrious, Malin Björk, članica Evropskega parlamenta. Avtor: Gašper Andrinek
Podnebna kriza se postopoma sprevrača v podnebno katastrofo in za omilitev vse hujših posledic človekovega ravnanja morajo države sprejeti ambiciozne načrte ukrepanja. Svetovni voditelji, okoljevarstveniki in gospodarstvo se bodo s tem ciljem v nedeljo zbrali na svetovnem podnebnem vrhu v Glasgowu. Konferenca z imenom COP26 ima nekaj zelo jasno zastavljenih ciljev - doseči ogljično nevtralnost do sredine stoletja, omogočiti, da bo cilj omejitve globalnega segrevanja na 1,5° C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo še vedno dosegljiv, zavezati se k 100 milijardam letne pomoči državam v razvoju za spopadanje s podnebnimi spremembami in konkretizirati izvajanje pariškega sporazuma. A kako to doseči, je tako izpostavljena “stopinja in pol” sploh še dosegljiva? O najbolj izpostavljenih temah in pričakovanjih pred konferenco na Škotskem se Jan Grilc pogovarja z meteorologom dr. Žigo Zaplotnikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko, dr. Blažem Kurnikom z Evropske agencije za okolje, in Aljošo Petkom, pravnikom pri Pravno-informacijskem centru in članom Mladih za podnebno pravičnost.
Tokratno aktualno temo namenjamo skupnemu avstrijsko-slovenskemu projektu »goMURra«, ki se po treh letih in pol zaključuje novembra. 34 kilometrov je dolg rečni odsek od Šentilja do Radencev, na katerem si Muro delimo z Avstrijci. Meddržavna komisija za skupno upravljanje Drave in Mure deluje sicer še iz časov rajnke Jugoslavije, še posebej uspešno pa se zaradi zglednega odnosa med sosednjima mestecema Gornja Radgona in Bad Radkersburg, to zdaj kaže pri rezultatih projekta »goMURra«. Nedavno si jih je ogledal Damjan Zorc.
V Vročem mikrofonu tokrat o napovedanih podražitvah energentov. Zelo odmevna je bila napoved največjega slovenskega trgovca z energenti Petrola, da bo prvega decembra občutno dvignil cene električne energije in zemeljskega plina. Temu naj bi sledili tudi drugi ponudniki energentov na slovenskem trgu. Obenem se na maloprodajnem trgu že odražajo tudi naraščajoče cene surove nafte na borzah. V Sloveniji je cena dizelskega goriva na bencinskih servisih ob avtocestah z 1,490 evra za liter ali več dosegla najvišjo raven. Je Slovenija res na varni strani, kot je bilo slišati pretekli teden, in ali je rešitev zamenjava dobavitelja električne energije? Z dr. Nevenko Hrovatin z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je pogovarjal Rok Kužel.
Na Fakulteti za socialno raziskujejo etične dileme socialnih delavk in delavcev v domovih za starejše med epidemijo, ki je del širšega projekta na temo dolgotrajne oskrbe ljudi z demenco. Nosilka raziskave izredna profesorica doktorica Jana Mali, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, pravi, da raziskava kaže, da so socialne delavke, tako kot stanovalke in stanovalci, med epidemijo spregledane.
Izčrpavanje Slovenske tiskovne agencije, napadi, žalitve in grožnje so nedopustni. STA drvi proti stečaju, ker je vlada prenehala financirati njeno javno službo. Zaposleni, novinarska skupnost in medijski strokovnjaki opozarjajo, da so razmere alarmantne, zaskrbljena in ogorčena je tudi mednarodna javnost, ki ugotavlja, da ima Slovenija vse večje težave z medijsko svobodo. VSI SMO STA!
Zakaj kljub vsem rdečim alarmom, ki jih človeštvu pošilja planet, pridobivanje in uporaba fosilnih goriv ne upadata? Zakaj vedno pogostejši vročinski valovi, ujeme, neurja kljub svoji moči nimajo moči zaustaviti korporacij, ki nadaljujejo izkoriščanje planeta, in zakaj je gospodarstvo še vedno tako zelo odvisno od fosilnih goriv? Vrag je odnesel šalo, sedanje okoliščine pa so tako ekstremne, da je treba resno premisliti o taktikah boja proti podnebnim spremembam, je prepričan švedski okoljski aktivist in profesor na Oddelku za človeško geografijo Univerze v Lundu Andreas Malm, gost tokratnega vročega mikrofona.
Ta mesec se končuje obsežen, kar 5 let trajajoč projekt z naslovom "Le z drugimi smo" - namenjen krepitvi socialnih in državljanskih kompetenc naših šolnikov pri integraciji priseljencev. Na vseh stopnjah vzgojno-izobraževalnega procesa, od vrtcev do visokih šol, po zaslugi tega projekta zdaj lahko preštejemo 10.208 dodatno usposobljenih prosvetnih delavcev, tako v Sloveniji kot zamejstvu. Tudi ostale številke so impozantne: sodelujoči predavatelji so obiskali več kot 100 krajev. Pripravili so 442 brezplačnih seminarjev, ki so trajali po 16 šolskih ur. Na zadnji konferenci v prostorih Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU je bil tudi Damjan Zorc.
Zakaj se za vsako dnevno novico, ki pride z Balkana, skriva globlji pomen? V kakšnih razmerah je demokracija na Balkanu? Kako zelo nevarne so ideje o tako imenovanem Srbskem svetu? Zakaj si v Bosni in Hercegovini v resnici ne želijo reform volilnega sistema? In kakšno vlogo na Balkanu ima ta hip Slovenija? Vroči mikrofon na Valu 202 ob Vrhu Evropske unije in Zahodnega Balkana. Gost je politolog in politični analitik Jasmin Mujanović. Oddajo je pripravil Gašper Andrinek, bral je Miha Švalj.
V petek bosta za zaposlene v javni upravi, če bodo želeli v službo, ostali le dve možnosti: P ali C in nič več T. Če se ob poseganju v temeljne svoboščine zaradi javnega zdravja promovira cepljenje, ne govori pa se tudi o temah, kot so morebitni neželeni učinki, lahko brez postavitve v kontekst pride tudi do zelo nenavadnih razlag. Vprašanja glede neželenih učinkov cepiv smo zastavili predstavnici Ministrstva za zdravje Maji Jurjevec in dr. Nadji Šinkovec Zorko s centra za nalezljive bolezni NIJZ. Kakšni so in koliko jih je? Preverili smo tudi, kako na sistem prijavljanja neželenih učinkov po cepljenju gledajo ljudje, ki so jih doživeli.
Mateja Logar: Cepljenje s tretjim odmerkom strokovno nesporno, a pravnoformalno še brez priporočil
Zakaj so razmere na Danskem tako drugačne? Lahko njihov model preprosto skopiramo?
Po desetletjih bolj ali manj močnega prohibicionizma vse več zahodnih državah spreminja svoje politike do konoplje. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z ustanoviteljem ene največjih klinik za zdravljenje s konopljo v Oregonu Alexom Rogersom in otroškim nevrologom profesorjem doktorjem Davidom Neubauerjem.
Nenehno spreminjajoča se pravila niso dobra popotnica za zaupanje v cepljenje
Neveljaven email naslov
