Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
O peti obletnici medija Pod črto, medijskem lastništvu, zlorabah medijev, spornih in dobrih praksah ter novih trendih
Druga polovica novembra bo v Sloveniji zelo medijsko obarvana. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, konec naslednjega tedna pa bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo … Na Valu 202 pa medijski Vroči mikrofon!
V okviru medija Pod črto že nekaj časa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov? Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto je povedala, da so analizirali slabe prakse, ki slabijo medijski prostor.
Pri občinskih glasilih se pogosto napačno uporabljajo javna sredstva, s katerimi se v številnih primerih izvaja propaganda županov. Problem z občinskimi mediji je tudi ta, da nekateri sploh niso registrirani kot mediji, kar pomeni, da zanje zakon o medijih ne velja. Nekateri občinski mediji so zgolj seznami obvestil, nekakšni občinski obveščevalci, drugi imajo novinarske vsebine in so podobni medijem, so taki, ki sploh nimajo uredništev ali pa njihovi uredniki sedijo v kabinetih županov:
“To področje je precej neurejeno, ni jasno, kako se pretaka javni denar v te medije,” opisuje Taja Topolovec, ki še dodaja, da je načinov zlorab verjetno še veliko več kot so jih ugotovili v njihovi preiskavi, če izhajamo iz dejstva, da ima skoraj vsaka slovenska občina svoje glasilo.
Ukvarjali so se tudi s političnimi tedniki, Mladino, Demokracijo in Reporterjem, ki imajo vsak svojo zgodbo. Pri strankarskih medijih so se osredotočili na medije, ki so povezani s stranko SDS, naredili so analizo tega medijskega sistema: ” To je sistem političnih glasil, ki so trenutno večinsko vsa v madžarski lasti,” razlaga direktorica medija Pod črto, kjer se trenutno ukvarjajo z novo medijsko temo, kako lastniki zlorabljajo svoje medije v politične in gospodarske namene.
“V zadnjem času smo videli, kaj se zgodi, če oblast prevzame nadzor nad mediji in novinarji, kako to spodje in spodkoplje demokracijo,” pojasnjuje Taja Topolovec. “Na vsako neresnično objavo je nemogoče odgovoriti s preverjanjem dejstev in analizo,” še dodaja. “Želeli bi si, da mediji dobro opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad delovanjem oblasti,” je v pogovoru povedala sogovornica. Opisala je tudi nekaj novih medijskih in novinarskih trendov, ki se pojavljajo v svetu, od sodelovanja manjših, neodvisnih medijev na mednarodni ravni, do novinarstva, ki je usmerjeno v rešitve (solution journalism). Spoznanje, da je v številnih delih Evrope lokalno novinarstvo mrtvo, zagotovo ne predstavlja dobrega trenda. Zaradi vsega naštetega se nenehno iščejo nove poti.
“Še nikoli nismo toliko brali in komunicirali kot ta trenutek,” poudarja Taja Topolovec, ki jo veseli, da se zadnje čase filantropske fundacije in javna sredstva osredotočajo na podporo medijev in da tudi bralci vse bolj razumejo svojo vlogo pri podpori nastanka vsebin, ki so zanje pomembne:
“Treba je vedeti, da neodvisno preiskovalno novinarstvo deluje v veliki meri na entuziastični pogon posameznikov, ki se jim zdi to pomembno.”
Preiskovalni medij Pod črto je letos praznoval peto obletnico. Kako? “Delovno,” je v smehu odgovorila Taja Topolovec, ki nam je zaupala, da imajo v načrtu interni dogodek s torto. Sicer pa so zelo zadovoljni, da se je pri nas v zadnjih letih vzpostavilo preiskovalno novinarstvo in da imajo bralce, ki pričakujejo kompleksne vsebine, ki želijo biti dobro in podrobno informirani o zadevah, ki se jih tičejo. Kako pa se jim oglašajo tisti, ki jih v preiskovalnih člankih obravnavajo? S tožbami? “Pri preiskovalnih zgodbah je vedno treba računati na to, da se lahko zadeve nadaljujejo na sodišču,” je še povedala Taja Topolovec.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
O peti obletnici medija Pod črto, medijskem lastništvu, zlorabah medijev, spornih in dobrih praksah ter novih trendih
Druga polovica novembra bo v Sloveniji zelo medijsko obarvana. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, konec naslednjega tedna pa bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo … Na Valu 202 pa medijski Vroči mikrofon!
V okviru medija Pod črto že nekaj časa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov? Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto je povedala, da so analizirali slabe prakse, ki slabijo medijski prostor.
Pri občinskih glasilih se pogosto napačno uporabljajo javna sredstva, s katerimi se v številnih primerih izvaja propaganda županov. Problem z občinskimi mediji je tudi ta, da nekateri sploh niso registrirani kot mediji, kar pomeni, da zanje zakon o medijih ne velja. Nekateri občinski mediji so zgolj seznami obvestil, nekakšni občinski obveščevalci, drugi imajo novinarske vsebine in so podobni medijem, so taki, ki sploh nimajo uredništev ali pa njihovi uredniki sedijo v kabinetih županov:
“To področje je precej neurejeno, ni jasno, kako se pretaka javni denar v te medije,” opisuje Taja Topolovec, ki še dodaja, da je načinov zlorab verjetno še veliko več kot so jih ugotovili v njihovi preiskavi, če izhajamo iz dejstva, da ima skoraj vsaka slovenska občina svoje glasilo.
Ukvarjali so se tudi s političnimi tedniki, Mladino, Demokracijo in Reporterjem, ki imajo vsak svojo zgodbo. Pri strankarskih medijih so se osredotočili na medije, ki so povezani s stranko SDS, naredili so analizo tega medijskega sistema: ” To je sistem političnih glasil, ki so trenutno večinsko vsa v madžarski lasti,” razlaga direktorica medija Pod črto, kjer se trenutno ukvarjajo z novo medijsko temo, kako lastniki zlorabljajo svoje medije v politične in gospodarske namene.
“V zadnjem času smo videli, kaj se zgodi, če oblast prevzame nadzor nad mediji in novinarji, kako to spodje in spodkoplje demokracijo,” pojasnjuje Taja Topolovec. “Na vsako neresnično objavo je nemogoče odgovoriti s preverjanjem dejstev in analizo,” še dodaja. “Želeli bi si, da mediji dobro opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad delovanjem oblasti,” je v pogovoru povedala sogovornica. Opisala je tudi nekaj novih medijskih in novinarskih trendov, ki se pojavljajo v svetu, od sodelovanja manjših, neodvisnih medijev na mednarodni ravni, do novinarstva, ki je usmerjeno v rešitve (solution journalism). Spoznanje, da je v številnih delih Evrope lokalno novinarstvo mrtvo, zagotovo ne predstavlja dobrega trenda. Zaradi vsega naštetega se nenehno iščejo nove poti.
“Še nikoli nismo toliko brali in komunicirali kot ta trenutek,” poudarja Taja Topolovec, ki jo veseli, da se zadnje čase filantropske fundacije in javna sredstva osredotočajo na podporo medijev in da tudi bralci vse bolj razumejo svojo vlogo pri podpori nastanka vsebin, ki so zanje pomembne:
“Treba je vedeti, da neodvisno preiskovalno novinarstvo deluje v veliki meri na entuziastični pogon posameznikov, ki se jim zdi to pomembno.”
Preiskovalni medij Pod črto je letos praznoval peto obletnico. Kako? “Delovno,” je v smehu odgovorila Taja Topolovec, ki nam je zaupala, da imajo v načrtu interni dogodek s torto. Sicer pa so zelo zadovoljni, da se je pri nas v zadnjih letih vzpostavilo preiskovalno novinarstvo in da imajo bralce, ki pričakujejo kompleksne vsebine, ki želijo biti dobro in podrobno informirani o zadevah, ki se jih tičejo. Kako pa se jim oglašajo tisti, ki jih v preiskovalnih člankih obravnavajo? S tožbami? “Pri preiskovalnih zgodbah je vedno treba računati na to, da se lahko zadeve nadaljujejo na sodišču,” je še povedala Taja Topolovec.
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Do konca leta bomo imeli 10 novih urgentnih centrov, ki se gradijo z evropskimi sredstvi – to s seboj prinaša spremembe v organizaciji nujne medicinske pomoči. Kako bo torej v prihodnje organizirana nujna medicinska pomoč v državi je tem trenutku več neznank kot pa odgovorov.
Poleg raznih predpisov o delitvi stroškov za toploto je sedaj v pripravi še nov predpis, ki nam narekuje montažo števcev za porabo tople vode. Čeprav celo pripravljalcem pravilnika še ni jasno, kaj bodo ti števci prinesli koristnega, bo pravilnik (ki sicer še ni sprejet) začel veljati že naslednjo kurilno sezono.
Neveljaven email naslov