Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
O peti obletnici medija Pod črto, medijskem lastništvu, zlorabah medijev, spornih in dobrih praksah ter novih trendih
Druga polovica novembra bo v Sloveniji zelo medijsko obarvana. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, konec naslednjega tedna pa bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo … Na Valu 202 pa medijski Vroči mikrofon!
V okviru medija Pod črto že nekaj časa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov? Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto je povedala, da so analizirali slabe prakse, ki slabijo medijski prostor.
Pri občinskih glasilih se pogosto napačno uporabljajo javna sredstva, s katerimi se v številnih primerih izvaja propaganda županov. Problem z občinskimi mediji je tudi ta, da nekateri sploh niso registrirani kot mediji, kar pomeni, da zanje zakon o medijih ne velja. Nekateri občinski mediji so zgolj seznami obvestil, nekakšni občinski obveščevalci, drugi imajo novinarske vsebine in so podobni medijem, so taki, ki sploh nimajo uredništev ali pa njihovi uredniki sedijo v kabinetih županov:
“To področje je precej neurejeno, ni jasno, kako se pretaka javni denar v te medije,” opisuje Taja Topolovec, ki še dodaja, da je načinov zlorab verjetno še veliko več kot so jih ugotovili v njihovi preiskavi, če izhajamo iz dejstva, da ima skoraj vsaka slovenska občina svoje glasilo.
Ukvarjali so se tudi s političnimi tedniki, Mladino, Demokracijo in Reporterjem, ki imajo vsak svojo zgodbo. Pri strankarskih medijih so se osredotočili na medije, ki so povezani s stranko SDS, naredili so analizo tega medijskega sistema: ” To je sistem političnih glasil, ki so trenutno večinsko vsa v madžarski lasti,” razlaga direktorica medija Pod črto, kjer se trenutno ukvarjajo z novo medijsko temo, kako lastniki zlorabljajo svoje medije v politične in gospodarske namene.
“V zadnjem času smo videli, kaj se zgodi, če oblast prevzame nadzor nad mediji in novinarji, kako to spodje in spodkoplje demokracijo,” pojasnjuje Taja Topolovec. “Na vsako neresnično objavo je nemogoče odgovoriti s preverjanjem dejstev in analizo,” še dodaja. “Želeli bi si, da mediji dobro opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad delovanjem oblasti,” je v pogovoru povedala sogovornica. Opisala je tudi nekaj novih medijskih in novinarskih trendov, ki se pojavljajo v svetu, od sodelovanja manjših, neodvisnih medijev na mednarodni ravni, do novinarstva, ki je usmerjeno v rešitve (solution journalism). Spoznanje, da je v številnih delih Evrope lokalno novinarstvo mrtvo, zagotovo ne predstavlja dobrega trenda. Zaradi vsega naštetega se nenehno iščejo nove poti.
“Še nikoli nismo toliko brali in komunicirali kot ta trenutek,” poudarja Taja Topolovec, ki jo veseli, da se zadnje čase filantropske fundacije in javna sredstva osredotočajo na podporo medijev in da tudi bralci vse bolj razumejo svojo vlogo pri podpori nastanka vsebin, ki so zanje pomembne:
“Treba je vedeti, da neodvisno preiskovalno novinarstvo deluje v veliki meri na entuziastični pogon posameznikov, ki se jim zdi to pomembno.”
Preiskovalni medij Pod črto je letos praznoval peto obletnico. Kako? “Delovno,” je v smehu odgovorila Taja Topolovec, ki nam je zaupala, da imajo v načrtu interni dogodek s torto. Sicer pa so zelo zadovoljni, da se je pri nas v zadnjih letih vzpostavilo preiskovalno novinarstvo in da imajo bralce, ki pričakujejo kompleksne vsebine, ki želijo biti dobro in podrobno informirani o zadevah, ki se jih tičejo. Kako pa se jim oglašajo tisti, ki jih v preiskovalnih člankih obravnavajo? S tožbami? “Pri preiskovalnih zgodbah je vedno treba računati na to, da se lahko zadeve nadaljujejo na sodišču,” je še povedala Taja Topolovec.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.
O peti obletnici medija Pod črto, medijskem lastništvu, zlorabah medijev, spornih in dobrih praksah ter novih trendih
Druga polovica novembra bo v Sloveniji zelo medijsko obarvana. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, konec naslednjega tedna pa bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo … Na Valu 202 pa medijski Vroči mikrofon!
V okviru medija Pod črto že nekaj časa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov? Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto je povedala, da so analizirali slabe prakse, ki slabijo medijski prostor.
Pri občinskih glasilih se pogosto napačno uporabljajo javna sredstva, s katerimi se v številnih primerih izvaja propaganda županov. Problem z občinskimi mediji je tudi ta, da nekateri sploh niso registrirani kot mediji, kar pomeni, da zanje zakon o medijih ne velja. Nekateri občinski mediji so zgolj seznami obvestil, nekakšni občinski obveščevalci, drugi imajo novinarske vsebine in so podobni medijem, so taki, ki sploh nimajo uredništev ali pa njihovi uredniki sedijo v kabinetih županov:
“To področje je precej neurejeno, ni jasno, kako se pretaka javni denar v te medije,” opisuje Taja Topolovec, ki še dodaja, da je načinov zlorab verjetno še veliko več kot so jih ugotovili v njihovi preiskavi, če izhajamo iz dejstva, da ima skoraj vsaka slovenska občina svoje glasilo.
Ukvarjali so se tudi s političnimi tedniki, Mladino, Demokracijo in Reporterjem, ki imajo vsak svojo zgodbo. Pri strankarskih medijih so se osredotočili na medije, ki so povezani s stranko SDS, naredili so analizo tega medijskega sistema: ” To je sistem političnih glasil, ki so trenutno večinsko vsa v madžarski lasti,” razlaga direktorica medija Pod črto, kjer se trenutno ukvarjajo z novo medijsko temo, kako lastniki zlorabljajo svoje medije v politične in gospodarske namene.
“V zadnjem času smo videli, kaj se zgodi, če oblast prevzame nadzor nad mediji in novinarji, kako to spodje in spodkoplje demokracijo,” pojasnjuje Taja Topolovec. “Na vsako neresnično objavo je nemogoče odgovoriti s preverjanjem dejstev in analizo,” še dodaja. “Želeli bi si, da mediji dobro opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad delovanjem oblasti,” je v pogovoru povedala sogovornica. Opisala je tudi nekaj novih medijskih in novinarskih trendov, ki se pojavljajo v svetu, od sodelovanja manjših, neodvisnih medijev na mednarodni ravni, do novinarstva, ki je usmerjeno v rešitve (solution journalism). Spoznanje, da je v številnih delih Evrope lokalno novinarstvo mrtvo, zagotovo ne predstavlja dobrega trenda. Zaradi vsega naštetega se nenehno iščejo nove poti.
“Še nikoli nismo toliko brali in komunicirali kot ta trenutek,” poudarja Taja Topolovec, ki jo veseli, da se zadnje čase filantropske fundacije in javna sredstva osredotočajo na podporo medijev in da tudi bralci vse bolj razumejo svojo vlogo pri podpori nastanka vsebin, ki so zanje pomembne:
“Treba je vedeti, da neodvisno preiskovalno novinarstvo deluje v veliki meri na entuziastični pogon posameznikov, ki se jim zdi to pomembno.”
Preiskovalni medij Pod črto je letos praznoval peto obletnico. Kako? “Delovno,” je v smehu odgovorila Taja Topolovec, ki nam je zaupala, da imajo v načrtu interni dogodek s torto. Sicer pa so zelo zadovoljni, da se je pri nas v zadnjih letih vzpostavilo preiskovalno novinarstvo in da imajo bralce, ki pričakujejo kompleksne vsebine, ki želijo biti dobro in podrobno informirani o zadevah, ki se jih tičejo. Kako pa se jim oglašajo tisti, ki jih v preiskovalnih člankih obravnavajo? S tožbami? “Pri preiskovalnih zgodbah je vedno treba računati na to, da se lahko zadeve nadaljujejo na sodišču,” je še povedala Taja Topolovec.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov