November, kolikor ga je še ostalo, bo v Sloveniji zelo medijsko obarvan. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, namenjen je novinarjem, medijskim ustvarjalcem, strokovnjakom in širši javnosti, konec naslednjega tedna bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo. V okviru medija Pod črto pa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov odgovarja Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto.

O peti obletnici medija Pod črto, medijskem lastništvu, zlorabah medijev, spornih in dobrih praksah ter novih trendih

Druga polovica novembra bo v Sloveniji zelo medijsko obarvana. V četrtek se začenja festival kakovostnih medijskih vsebin Naprej/Forward, ki ga pripravlja Društvo novinarjev, konec naslednjega tedna pa bo v Ljubljani mednarodna konferenca o kakovostnem novinarstvu, ki jo v sodelovanju s Svetom Evrope organizira Ministrstvo za kulturo … Na Valu 202 pa medijski Vroči mikrofon!

V okviru medija Pod črto že nekaj časa poteka preiskovalni projekt o medijskem lastništvu. Kaj so ugotovili pri analizi občinskih in strankarskih medijev ter političnih tednikov? Taja Topolovec, direktorica in soustanoviteljica medija Pod črto je povedala, da so analizirali slabe prakse, ki slabijo medijski prostor.

Pri občinskih glasilih se pogosto napačno uporabljajo javna sredstva, s katerimi se v številnih primerih izvaja propaganda županov. Problem z občinskimi mediji je tudi ta, da nekateri sploh niso registrirani kot mediji, kar pomeni, da zanje zakon o medijih ne velja. Nekateri občinski mediji so zgolj seznami obvestil, nekakšni občinski obveščevalci, drugi imajo novinarske vsebine in so podobni medijem, so taki, ki sploh nimajo uredništev ali pa njihovi uredniki sedijo v kabinetih županov:

“To področje je precej neurejeno, ni jasno, kako se pretaka javni denar v te medije,” opisuje Taja Topolovec, ki še dodaja, da je načinov zlorab verjetno še veliko več kot so jih ugotovili v njihovi preiskavi, če izhajamo iz dejstva, da ima skoraj vsaka slovenska občina svoje glasilo.

Ukvarjali so se tudi s političnimi tedniki, Mladino, Demokracijo in Reporterjem, ki imajo vsak svojo zgodbo. Pri strankarskih medijih so se osredotočili na medije, ki so povezani s stranko SDS, naredili so analizo tega medijskega sistema: ” To je sistem političnih glasil, ki so trenutno večinsko vsa v madžarski lasti,” razlaga direktorica medija Pod črto, kjer se trenutno ukvarjajo z novo medijsko temo, kako lastniki zlorabljajo svoje medije v politične in gospodarske namene.

“V zadnjem času smo videli, kaj se zgodi, če oblast prevzame nadzor nad mediji in novinarji, kako to spodje in spodkoplje demokracijo,” pojasnjuje Taja Topolovec. “Na vsako neresnično objavo je nemogoče odgovoriti s preverjanjem dejstev in analizo,” še dodaja. “Želeli bi si, da mediji dobro opravljajo svojo nadzorno funkcijo nad delovanjem oblasti,” je v pogovoru povedala sogovornica. Opisala je tudi nekaj novih medijskih in novinarskih trendov, ki se pojavljajo v svetu, od sodelovanja manjših, neodvisnih medijev na mednarodni ravni, do novinarstva, ki je usmerjeno v rešitve (solution journalism). Spoznanje, da je v številnih delih Evrope lokalno novinarstvo mrtvo, zagotovo ne predstavlja dobrega trenda. Zaradi vsega naštetega se nenehno iščejo nove poti.

“Še nikoli nismo toliko brali in komunicirali kot ta trenutek,” poudarja Taja Topolovec, ki jo veseli, da se zadnje čase filantropske fundacije in javna sredstva osredotočajo na podporo medijev in da tudi bralci vse bolj razumejo svojo vlogo pri podpori nastanka vsebin, ki so zanje pomembne:

“Treba je vedeti, da neodvisno preiskovalno novinarstvo deluje v veliki meri na entuziastični pogon posameznikov, ki se jim zdi to pomembno.”

Preiskovalni medij Pod črto je letos praznoval peto obletnico. Kako? “Delovno,” je v smehu odgovorila Taja Topolovec, ki nam je zaupala, da imajo v načrtu interni dogodek s torto. Sicer pa so zelo zadovoljni, da se je pri nas v zadnjih letih vzpostavilo preiskovalno novinarstvo in da imajo bralce, ki pričakujejo kompleksne vsebine, ki želijo biti dobro in podrobno informirani o zadevah, ki se jih tičejo. Kako pa se jim oglašajo tisti, ki jih v preiskovalnih člankih obravnavajo? S tožbami? “Pri preiskovalnih zgodbah je vedno treba računati na to, da se lahko zadeve nadaljujejo na sodišču,” je še povedala Taja Topolovec.